Valentin Zarnik – oče slovenskih taborov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (342)

V Repnjah pod Šmarno goro se je 14. februarja 1837 rodil slovenski politik in odvetnik Valentin Zarnik. Sodeloval je pri ustanavljanju čitalnic in Slovenskega naroda. Dejaven je bil tudi v gospodarstvu, priljubljen govornik na narodnih taborih. V letih 1869–1883 je bil poslanec v deželnem zboru na Kranjskem. Po razkolu v slovenski politiki je bil eden od voditeljev liberalnih mladoslovencev. Nastopal je na številnih kulturnih in političnih prireditvah (čitalnice, narodne veselice, tabori). Na devetih od osemnajstih taborov je bil govornik, tako da je dobil oznako oče slovenskih taborov.

Bil je politični in idejni dedič leta 1848. Od leta 1869 do odstopa leta 1883 je bil petkrat izvoljen v kranjski deželni zbor. Bil je radikalen liberalec z velikim posluhom za socialna vprašanja. Temeljni politični vodili njegovega delovanja sta bili položaj in vloga slovenskega jezika v šoli in uradih ter program Zedinjena Slovenija.

Tabori so bili organizirani v različnih slovenskih deželah znotraj meja zahodne polovice Avstro-Ogrske v letih 1868–1871. Na njih so vodilni slovenski politiki uspešno povezovali vsenarodne zahteve – zlasti po uresničitvi programa Zedinjena Slovenija, uveljavljanju slovenščine v upravi in šolstvu ter njeni enakopravnosti. Obisk na taborih je bil vedno množičen. Organizirali so jih v vseh deželah s pretežno slovenskim prebivalstvom. Pri prvih taborih so protestirale skupine nemških meščanov in neuspešno zahtevale prepoved. Preprečili so zgolj tabor, načrtovan za 29. september 1868 na Bistrici pri Pliberku.

Organizatorji taborov so se izogibali žgočim nasprotjem (klerikalci proti liberalcem), ki so razdvajala narod, bolj so poudarjali zbliževanje slovenskih pokrajin ter zvezo z drugimi jugoslovanskimi narodi v monarhiji. Prve tabore so organizirali in se jih udeleževali le mladoslovenci. Šele na vižmarskem taboru so se po številnih javnih grajah (posebej viden je bil tu Fran Levstik) taborski ideji pridružili tudi drugi. Eden od govornikov je bil Janez Bleiweis, ki je govor zaključil z vzklikom »Dajte nam Slovenijo!« Tako se je zahteva po zedinjeni Sloveniji iz taborov prenesla tudi v deželne zbore.

Valentin Zarnik je bil advokat, politik in publicist. Na Dunaju je najprej študiral zgodovino, nato pravo in ga leta 1861 končal. Doktoriral je leta 1864 v Gradcu. Poleg kmeta je štel med stebre naroda tudi meščana. Med drugim je objavljal v Novicah in Slovenskem narodu. Številni članki ga kažejo kot široko izobraženega. Bil je človek akcije in trenutka. To je vidno iz njegove dejavnosti v društvih, pri Sokolu, ustanavljanju časopisov, v deželnem zboru in odboru ter ljubljanskem mestnem svetu. Bil je osrednja politična osebnost slovenskega liberalnega tabora v drugi polovici 19. stoletja.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Z dvornim odlokom so 14. 2. 1776 Kranjski odvzeli Reko in jo priključili ogrski kroni.

Na Rečici pri Bledu se je 14. 2. 1914 rodil izumitelj Jože Jan.

V Črnem Vrhu nad Idrijo se je 15. 2. 1828 rodil kipar in rezbar Matija Ožbič. Okoli leta 1852 se je preselil v Kamnik. Izdeloval je predvsem kiparske izdelke iz lesa in umetnega marmorja.

V Podborštu pri Komendi se je 15. 2. 1894 rodil pravnik in športnik Maks Peterlin.

Na Blejski Dobravi se je 15. 2. 1899 rodil Maistrov borec Simon Sodja.

V Dobju v Poljanski dolini se je 15. 2. 1905 rodila Valentina Kobe. Leta 1938 je kot prva ženska postala prva docentka na Anatomskem inštitutu univerze v Ljubljani in bila 1949–1971 njegova predstojnica.

V Lučinah se je 16. 2. 1852 rodil slikar, rezbar in fotograf Matija Bradaška. Bil je vodilni predstavnik kranjske skupine poznonazarenskih slikarjev.

Na Bledu se je 16. 2. 1893 rodil pravnik in politik Josip Rus. Ob okupaciji je zastopal sokolstvo na ustavnem sestanku OF in postal njihov predsednik.