Tomaž Lanišek je v preteklosti veliko vadil latinsko ameriške in standardne plese in s partnerko tudi zmagoval. Ob prelomu stoletja se je zaposlil v takratni Savi Tires, danes Goodyear Dunlop Sava Tires, julija letos je postal glavni direktor Knauf Insulation Škofja Loka. Obe podjetji sta v lasti tujih lastnikov, na vprašanje, kaj je še podobnega, pa Lanišek odgovori: »Pogosto rečemo, da ima Gorenjska nekaj uspešnih dimnikov. Obe tovarni sta zares uspešni.« Velika razlika je, da škofjeloško tovarno vodi Slovenec, v kranjski te odgovornosti domačinu še niso zaupali. Če je Lanišek prej rad plesal, ima sedaj veliko rajši fotografijo. »To je ljubezen mojega očeta, vedno bolj spoznavam, zakaj,« pravi in se pohvali, da je član Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke.

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zraven še povečujemo zaposlenost, smo korak pred povečanimi stroški,« o poslovanju pri nas pravi Tomaž Lanišek, glavni direktor Knauf Insulation Škofja Loka.

Škofja Loka – Najhitreje rastoče podjetje na Gorenjskem in s tem tudi finalist izbora za naziv zlata gazela 2013 je škofjeloško podjetje Knauf Insulation, ki izdeluje kameno in stekleno volno za izoliranje stavb. Nominirani sta bili še kranjska Iskra Impuls in Lotrič Meroslovje iz Selc. Vsa tri podjetja so v družinski lasti. Dobre tri mesece je v Knauf Insulation Škofja Loka glavni direktor Tomaž Lanišek.

Ste pričakovali, da boste na vrhu najhitreje rastočih podjetij na Gorenjskem?

»O pričakovanjih je težko govoriti, drži pa, da Knauf Insulation v Škofji Loki dosega stabilen trend rasti. Gazela je vitka, v prenesenem pomenu gre za manjša podjetja v rasti. V našem primeru gre za 420 in več zaposlenih, biti s tem v izboru pa je veliko priznanje. Opažam, da so zaposleni tisti, ki so zaslužni za priznanje, velika zasluga gre seveda predhodniku Saši Bavcu. V zadnjih štirih, petih letih je obrnil smer razvoja v povečevanje prihodka in dobička, predvsem pa v inovativnost, nove proizvode, kjer Knaufa prej nikoli ni bilo. Pri tovrstnih nagradah oziroma umeščanjih v lestvice pa je težko govoriti o pričakovanjih: enkrat izpadeš, drugič si na vrhu.«

Kot ste že povedali, pri gazelah gre običajno za manjša podjetja, saj je laže povečati število zaposlenih ali dobiček ali dodano vrednost v odstotkih, ko so številke manjše, rast pa ob dobrem poslu hitra. Po drugi strani bi težko pričakovali, da bi Knauf podvojil število zaposlenih.

»Ključna za osvojitev nagrade je bila višja dodana vrednost. Mi smo relativno omejeni na naši lokaciji, zato moramo z obstoječimi kapacitetami izboljšati kvaliteto, dodati vrednost našim proizvodom. Orientirali smo se na proizvode, ki jih prej v Škofji Loki nismo poznali, ali obstoječe močno izboljšali. Nekatere proizvode, ki prinašajo manj dodane vrednosti, sedaj proizvajajo naše sestrske tovarne, proizvodi z več znanja in dodane vrednosti ostajajo tu.«

Najbolj ste znani po izolacijah, gradbeništvo je že več let v hudi krizi. Kako vam lahko uspeva v takšnih časih?

»Zelo močni smo v gradbeniški industriji. In še rastemo. Stavimo na obnove, ki jih podpira Evropska unija, tudi Eko sklad in še kdo. Slovenci se zavedamo, da je najboljša energija tista, ki je ne porabimo, torej jo prihranimo. Tu nastopimo mi z našimi fasadnimi ali strešnimi izolacijami. Prednost podjetja je, da delujemo tudi pri prvih vgradnjah. Govorim o sendvič panelih, izolaciji, ki se naknadno montira na stavbe, izolaciji protipožarnih in protihrupnih vrat, tu so izolacije v beli tehniki (pečice).«

Skoraj vse našteto je vezano na gradbeništvo.

»Ločimo gradnjo novih stavb in obnove. Res je novogradenj manj, vendar je samo v Sloveniji priložnost za energetsko obnovo starejših stavb ogromna. Po naših ocenah celo v vrednosti štiri milijarde evrov. Seveda čas gospodarske krize zamakne odločitve lastnikov stavb po obnovi, čeprav jim vsak zamik za kako leto povzroča dodatne nepotrebne stroške za energijo.«

Najbrž ni lastnika hiše ali stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki si ne bi želel plačati manj za ogrevanje, pa vendar se v Kranju obnovi le med 15 in 20 večstanovanjskih stavb na leto. Kako to pospešiti?

»Pri družinskih hišah gre za odločitev lastnika in njegove zmožnosti. Pri večstanovanjskih stavbah pa lastniki naletijo na kup težav. Za obnovo toplotnega ovoja stavbe se mora odločiti večina, za najem kredita za obnovo pa velja le stoodstotno soglasje lastnikov. Vedno je vsaj eden proti, ki nagaja ali pa ni zmožen plačevati stroškov, čeprav bi kredit pokril zgolj s prihranjenimi stroški za ogrevanje. Zato je obnov malo.«

Kaj lahko stori Knauf Insulation?

»Mi oziroma gospodarsko interesno združenje pri zbornici lahko svetuje pripravljavcem zakonodaje. V zadnjih letih se ni spremenilo nič, čeprav so lastniki v visokih stavbah po zaključenih investicijah praviloma zelo zadovoljni. Prek obnov bi tudi država dobila svoj (večji) delež prek DDV, s prispevki in dohodnino vseh, ki so zaposleni pri obnovah, ne zanemarimo učinkov, ki bi jih lahko dosegli z rastjo gradbene dejavnosti.«

Koliko proizvodnje ostane v Sloveniji?

»Skoraj tretjino.«

Ali aktualna recesija na vaše podjetje nima vpliva?

»Recesija in kriza sta priložnost, da nekaj delaš drugače kot prej, sicer je nemogoče pričakovati boljše rezultate. Hitreje se moraš obrniti. Že prej smo govorili o obnovi, prav krizni časi marsikoga streznijo in napotijo v varčevanje pri ogrevanje na račun boljše izolacije. To je naša prednost. Seveda obstajajo drugi, tudi cenejši izolativni materiali, vendar se mi obračamo hitreje, znižali smo stroške, prilagodili smo se kupcem.«

Bo letošnji poslovni rezultat znova boljši, boste beležili rast?

»Zaradi politike podjetja vam številk ne morem razkriti. Sledimo načrtom, ki so jih lastniki umerili na približno enakih ravneh kot lani. Pričakujemo torej podobne rezultate, odvisno od dela to jesen. Dolga zima oziroma kratka pomlad sta na gradbenem delu ustvarila velik manko, poletje je bilo veliko boljše, za jesen bomo še videli.«

Vaš predhodnik Saša Bavec je ustvaril odlične rezultate, ste zato vi pod večjim pritiskom?

»Zagotovo sem obul velike čevlje, tudi gazela je velika zaveza za naše delo v prihodnosti. Tako zaposlenih kot mene, saj moram slediti trendom rasti. Imamo še veliko dobrih projektov, ki jih bomo izpeljali v Škofji Loki.«

Knauf Insulation je v tuji lasti, kar danes ni več tako 'narobe', kot je bilo včasih …

»Moja izkušnja iz prejšnje in sedanje službe je pozitivna. V Knaufu predvsem zato, ker poznaš lastnika. Kdor v podjetju vzame svinčnik, ve, da ga je ukradel konkretnemu človeku in ne deset tisoč delničarjem.«

Kaj pravijo lastniki na povečevanje stroškov v Sloveniji: višji DDV, trošarine, višje cene elektrike in dodatkov na energijo, davek na nepremičnine … Ali morda razmišljajo o selitvi?

»Najbolj pomembna je prilagoditev. Za nas je zelo pomembna cena energentov. Mi talimo kamen in ga predelujemo v volno. Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zraven še povečujemo zaposlenost, smo korak pred povečanimi stroški. Obremenitev delovne sile je v Sloveniji nadpovprečno visoka, po drugi strani pa je znanje zaposlenih v Škofji Loki ključnega pomena. Tu imamo center za kameno volno, prihodnost tovarne je varna. Če bomo kdaj v situaciji, da ne bomo več korak pred stroški in konkurenco, pa je vprašljiva tudi proizvodnja. Znanje in tradicija sta naša velika prednost. Veste, v Škofjo Loko se vsak dan na delo vozi tudi veliko tujcev ali pa so se že nastanili pri nas zaradi službe pri Knauf Insulation. Da o tem, da se zaposleni vozijo k nam na delo tudi iz Ljubljane, niti ne govorim. Včasih je bila pot le obratna.«

Dokler bo dobiček, vas bo las­tnik pustil pri miru?

»Dobiček je relativna zgodba. Seveda ga dobi las­tnik, država pa davke. Naš cilj in želja pa je, da lastnike prepričamo za nove investicije. Tako nam vsako leto povrne dobiček ali vloži celo več, s tem pa pridobivamo vsi. Zaradi tovarne v Škofji Loki ima veliko dela tudi okolica, za našimi dobavitelji so njihovi dobavitelji in tako naprej. Vsi imamo delo. Ne glede na izvor kapitala, je bistveno, da ima kapital ime in priimek. Tako vsi vemo, komu odgovarjamo.«

Pred mesecem ste začeli grad­njo novega, višjega dimnika, kar bo prebivalce okoli tovarne razveselilo.

»Ob mojem prihodu smo pridobili dokončno gradbeno dovoljenje, prizadevanja za nov, 15 metrov višji dimnik pa so stara več let. S tem bomo razbremenili okolje, čeprav smo po vseh meritvah emisij že sedaj na minimumu zahtevanih emisij. Odločili smo se za dražjo investicijo, saj smo tako posredno kot neposredno trajnostno naravnano podjetje. S tem želimo neposredno vplivati na kvaliteto življenja krajanov, saj je lahko za marsikoga naša prisotnost moteča. Smo le v industrijski coni.«

Povedali ste, da boste v prihodnosti še zaposlovali. Koga potrebujete, kdaj boste odprli nova delovna mesta?

»V zadnjih nekaj letih smo vedno zaposlili od deset do dvajset novih sodelavcev letno. Če bomo lahko izvajali projekte, bomo seveda nadaljevali zaposlovanje, nekaj v raziskovalnih dejavnostih, nekaj v drugih službah. Katere projekte nam bo uspelo realizirati, je odvisno od las­tnikov, predvsem pa od sestrskih tovarn po Evropi, saj bo boljša med vsemi dobila več denarja za izpeljavo investicij. Smo v fazi načrtovanja za prihodnje leto.«

Kaj želite razvijati v prihodnosti v Škofji Loki?

»V načrtih je veliko projektov, o katerih trenutno še ne morem govoriti. Nekateri so povezani z novim zaposlovanjem, drugi z reorganizacijo obstoječih kapacitet, stremimo pa k temu, da na obstoječem prostoru povečamo kvaliteto.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 19. november 2011 / 07:00

Virant je vrnil denar

V času pred volitvami se zgodijo prav neverjetne stvari. Takšna je tudi poteza kandidata Gregorja Viranta, ki je v državni proračun vrnil denar, ki ga je dolgoval davkoplačevalcem za čas, ko je prejem...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...