Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz takratnih razmer, vendar kljub temu tako kot v Prešernovih stihih lahko zaznamo marsikaj, kar je sodobno, le da se tega nočemo zavedati. Pesem Internacionala se je včasih pela na vseh proslavah in je konkurirala državni himni. Potem je izginila. V SD zaradi Pahorja, zdajšnjega predsednika republike, ki brez Janševe podpore ne bi to bil. Kar se mene tiče, pri tej pesmi ne gre za nostalgijo, ampak preprosto za to, da bi morala ta pesem še danes biti zapeta. Vse bolj. Sindikati na svojih protestih bi morali za uvod pozvati ljudi k petju Internacionale, če že zagovarjajo pravice delovnih ljudi. Internacionala je bila v času nastanka izraz kulture in čustvenega dogajanja izkoriščanih množic. Tako kot se partizanske pesmi vse manj pojavljajo v slušnih medijih, kot da ne bi bile del naše kulturne dediščine, ki je nastajala v najtežjih trenutkih boja za naš obstoj. Vse te pesmi so bile pesmi upora, žalosti ob smrti soborcev, ljubezni, predvsem pa vere v svobodo in boljše življenje.

Za današnji prispevek sem vrstico iz Internacionale izbral zgolj zato, ker se mi zdi, da se vse bolj približujemo času njenega nastanka. Klasičnega delavstva iz nastanka pesmi v Evropi skorajda ni več. Izkoriščanje in politična ignoranca do problemov zaposlenih pa pri nas obstajata. Ko slišim po televiziji, da delavci, ne povsod, zaslužijo en evro na uro, me popade jeza. Kaj počnejo inšpekcije, kaj sindikati, kaj politične stranke, da bi preprečili to sramotno izkoriščanje. Določila ustave, da smo socialna država, postaja zgolj prazna beseda.

Ni prave svobode, če te lahko vrže na cesto vsak delodajalec. Ne zato, ker si slab delavec, zgolj zato, da bi se mu povečal dobiček. Namesto korektnih tovariških odnosov na delovnem mestu se kot metoda vseskozi bolj uveljavlja pritisk, kot da bi ta pripeljal k boljši storilnosti.

Bog, imenovan kapitalizem, nima svojega obraza tako kot bog krščanstva, budizma in muslimanstva. Obraze teh bogov lahko vidimo v vseh sakralnih objektih širom sveta. Te vere so vsake na svoj način pripeljale k nastanku novega boga, le dogovoriti se niso mogle, kakšna naj bi bila njegova vidna podoba. Zato moramo vpliv tega boga, ki nima cerkve, pač pa veliko pridigarjev, omejiti v skladu z našo ustavo. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak, po rodu iz Kranja, se trudi v tej smeri, vendar so tudi njene možnosti omejene. Vendar če se ne bi trudila, bi ves solidarnos­tni sistem požrl bog kapitalizma, kar se utegne zgoditi s prihodom Evropske unije v Slovenijo. Vendar tudi evropska pomoč ni pomoč. Vse bo treba krvavo vrniti, saj kapitalisti ne častijo niti z brezplačno kavo. Vse je odvisno od nas, državljanov Slovenije, ali bomo vsi skupaj ne glede na strankarsko pripadnost uresničili prvi del naslovnega besedila ali pa drugi del.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 29. februar 2016 / 12:31

S prastaro tehniko naredi sodoben izdelek

Ko je Anja Musek, krajinska arhitektka in prostorska načrtovalka, spoznala polstenje, je začutila, da jo bo ta dejavnost izpolnila bolj kot delo v njenem prvotnem poklicu. Pred tremi leti se je v roko...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 11. februar 2014 / 07:00

Njena dobra volja je nalezljiva

»Petdeset? Nič ne boli, le drug' dan glava,« je v smehu dejala Tatjana Germovnik s Kokrice pri Kranju kmalu zatem, ko je 23. januarja dopolnila petdeset let.

GG Plus / torek, 11. februar 2014 / 07:00

Za odprtost učenja

Na mednarodni konferenci EDUvision 2013 v Ljubljani sta dva dijaka Šolskega centra Kranj mini računalnik RaspberryPi predstavila kot dober učni pripomoček za šole.

GG Plus / torek, 11. februar 2014 / 07:00

Druženje radovednih

V Osnovni šoli Orehek so prvo soboto v februarju pripravili že drugo srečanje gorenjskih osnovnošolcev in njihovih mentorjev v okviru Festivala naše prihodnosti.

GG Plus / torek, 11. februar 2014 / 07:00

Dijaki naj sledijo svojim željam

Študijska namera ni rezultat enega pogovora s kariernim svetovalcem, ampak je proces, ki zahteva svoj čas, opozarja Vesna Smolej Vrzel iz šolske svetovalne službe Gimnazije Jesenice.

Rekreacija / torek, 11. februar 2014 / 07:00

Bam.Bijeva nova sezona

Pred startom v novo sezono so najprej zaključili preteklo.