Pohod na Komelj

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / četrtek, 8. avgust 2013 / 13:58

Leta 1944 je na območju Komelja delovala partizanska Domnova četa, 12. oktobra se je zadrževala na domačiji Apovnik, ki so jo zaradi izdaje obkolili nemški žandarji in deželna straža, padlo je dvanajst partizanov, rešili so se le trije. Zveza koroških partizanov je pri Cimprovcu postavila spominski kamen, vsako leto tretjo nedeljo v juliju pripravijo pohod na Komelj, Letošnjega 34. pohoda se je udeležila tudi pohodniška skupina Društva upokojencev Radovljica. Pred Kulturnim domom v Pliberku so nam postregli z domačim moštom in črnim kruhom, po dveh urah in pol hoje smo prispeli do spomenika na Komelju, to je večja skala, na katero je pritrjena marmorna plošča. Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval slovenski župnik s Koroškega. V pridigi je dejal, da jo daruje za padle partizane in vse žrtve fašističnega nasilja in povedal svetopisemsko zgodbo o usmiljenem Samarijanu, ki bi jo morali prenesti v današnje življenje in v medčloveških odnosih gojiti dobroto, spoštovanje in medsebojno pomoč.

Prosvetno društvo Edinost iz Pliberka je pripravilo kulturni program. Daniel Wutti, avtor knjige Tri družine, tri generacije/Drei Familien, drei Generationen, je govoril o nasilju nad Slovenci na Koroškem, ki traja že od prve svetovne vojne, šele v zadnjem času se zmanjšuje. Nastopili so recitatorji, harmonikarji in pevski zbor. Po proslavi so pri Cimpru pripravili še družabno srečanje.

Proslava pri Cimprcu ima za boj proti fašizmu enak ali večji pomen kakor proslava v Dražgošah.

Dogodka pri Apovniku in Dražgošah sta po svojem pomenu enakovredna, stroški za spomenika pa sta bistveno različna. Ali je treba graditi take spominske objekte, kakršen je v Dražgošah? Mar ne bi bilo bolje zgraditi šole ali česa podobnega? Proslavi se razlikujeta še po tem, da smo na Komelju poslušali zgodbo o Samarijanu in poziv k sodelovanju, pomoči drug drugemu in medsebojnem spoštovanju, na proslavi v Dražgošah pa je še vedno preveč predstavljena revolucija. Slovenci imamo preveč revolucij. Želimo si miru, pravičnosti, samarijanskih odnosov med ljudmi in življenja od poštenega dela.

Anton Koselj, Vrba