Je to res reforma dela?

Reformo dela nekateri pozdravljajo, drugi ocenjujejo za komaj zadosten ukrep. Ali bo na trgu dela več prožnosti, manj brezposelnih, manj zlorab ..., bo pokazal čas. Reforma začne veljati čez mesec dni.

Kranj - Ta teden je Državni zbor sprejel reformo trga dela, ki zmanjšuje segmentacijo in povečuje prožnost na trgu dela. Spremenjen je zakon o delovnih razmerjih, ki daje več varnosti delavcem in delodajalcem omogoča učinkovitejše prilaganje razmeram na trgu.

Tako bodo manjši stroški pri zaposlitvah za nedoločen čas na eni strani in finančne destimulacije pogodb o zaposlitvi za določen čas na drugi strani. Minister Andrej Vizjak poudarja, da se poenostavljajo postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja, zmanjšujejo se administrativne ovire. Olajšuje se prehod med delovnimi mesti pri delodajalcu in med delodajalci.

Spremenjen je tudi zakon o urejanju trga dela, ki prinaša denarno nadomestilo tudi brezposelnim, ki so mlajši od trideset let, so bili zaposleni vsaj šest mesecev v zadnjih dveh letih. Nadomestilo bodo prejemali dva meseca. Tudi upokojenci bodo imeli možnost začasnega in občasnega dela, delavci se lahko v evidenco iskalcev zaposlitve prijavijo že v času odpovednega roka.

Ukinja se obveznost prijave prostega delovnega mesta Zavodu za zaposlovanje. Med drugimi spremembami omenimo še oprostitev plačila prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti za delodajalce, ki zaposlijo delavca za nedoločen čas.

Številni delodajalci so nam v preteklem mesecu povedali, da Slovenija potrebuje delovno zakonodajo, ki bo omogočala večjo prožnost in prilagajanje razmeram na trgu. Zagotovili so, da bi v takšnem primeru v dobrih časih zaposlovali več, saj jih ne bi bilo več strah visokih stroškov odpuščanja v času suhih krav. Po sprejemu reformne zakonodaje so zadovoljni njihovi predstavniki v Gospodarski zbornici Slovenije, ki poudarjajo pomen izpeljave še dveh reform: spremembe davčne in zdravstvene zakonodaje.

»S sprejetima zakonoma smo naredili korak naprej, vendar je to le prvi korak, saj te spremembe same po sebi ne bodo dovolj za večje zaposlovanje in odpiranje delovnih mest, kar naj bi bil ključni cilj reforme. Slediti bodo morali novi ukrepi za zagon gospodarstva, tudi na področju trga dela,« opozarjajo v GZS, ki jo vodi Samo Hribar Milič. Po njihovem je ostalo še veliko odprtih vprašanj, kot je nadomestilo za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo, plačani odmor med delom in še marsikaj drugega.

Nezadovoljni so tudi v Združenju Manager, ki pravijo, da sploh ne gre za reformo trga dela. »Pozdravljamo sprejete spremembe, vendar te prinašajo premalo in prepozno. Reforma ne bo pomembneje prispevala h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar je bil osnovni namen,« sporočajo iz združenja, ki ga vodi Dejan Turk. Pravijo še, da naj bo vrednota delo, ne delovno mesto. Želijo si spremembe davčne zakonodaje, saj sedanja kaznuje izobražen kader, še najbolj mlade izobražence, ki priložnosti za redno zaposlitev do sedaj niso dobili. »Najbolj obdavčen je ravno najbolj izobražen in najsposobnejši kader, ki nam uhaja v tujino. Tam lahko že pri enakem bruto znesku dobijo občutno višjo plačo,« opozarja Turk.

Nezadovoljni so tudi obrtniki, ki pravijo, da reforma ne prinaša koristi, zato se z njo ne strinjajo. Namesto fleksibilne varnosti naj bi prinašala drago rigidnost ter višanje stopnje brezposelnosti. Obrtniki menijo, da bo reforma škodila malemu gospodarstvu in ne bo prispevala k večanju konkurenčnosti. To bi lahko dosegli z znižanjem stroškov dela (na enoto).