Brez dokapitalizacije bi verjetno ustavili proizvodnjo

Predsednik uprave Peka Janez Sajovic meni, da bi verjetno že v januarju ustavili proizvodnjo, če se država ne bi odločila za dokapitalizacijo.

Tržič - »Vesel sem, da je država kot naš večinski lastnik končno sprejela aktivno vlogo pri reševanju Peka. Vsaj zadnjih deset let se je namreč preveč gledalo proč, tudi pri nepravilnostih v poslovanju, prodaji nepremičnin brez ustreznega soglasja, slabem gospodarjenju. Sedaj smo torej na dobri poti, da spišemo pravo zgodbo, da uspemo,« je v pogovoru za Gorenjski glas ugotavljal predsednik uprave Peka Janez Sajovic. V zadnjem letu je bil Peko pogosta tema naših poročanj. Kako da ne, reševala se je njegova prihodnost. Po nedavni dokapitalizaciji s strani države, v prvem koraku v višini šest milijonov evrov, so izgledi precej boljši.

Vlada je ob odobritvi dokapitalizacije Peku postavila več pogojev, ki pa ste jih očitno hitro izpolnili, saj ste prvi sveženj v znesku šest milijonov evrov že prejeli …

»Res je. Za zahtevano reprogramiranje kratkoročnih posojil smo se z Gorenjsko banko in NLB zelo hitro dogovorili, praktično v dveh dneh, zato se moram ob tej priložnosti obema bankama tudi zahvaliti za pripravljenost, da smo pogoj vlade izpolnili še pred koncem lanskega leta. Dogovorjeno je reprogramiranje v višini 1,6 milijona evrov. Sedaj bomo vsaki banki vrnili približno polovico dolga in s tem zmanjšali glavnico. Preostanek kredita ima ročnost tri leta, s tem da je za prvo leto dogovorjeno mirovanje odplačila, naslednji dve leti pa moramo posojilo odplačati.«

Osnova za dokapitalizacijo je bil program poslovnega in finančnega prestrukturiranja do leta 2015, ki ste ga pripravljali več mesecev. Kaj prinaša?

»Program poslovnega in finančnega prestrukturiranja je 28. decembra potrdila skupščina delničarjev Peka, to so državna lastnika Agencija RS za upravljanje kapitalskih naložb in DSU ter Gorenjska banka in SKB banka kot solastnici. Ocena je bila, da je program zelo dober, tudi nekateri ekonomisti so program ocenili za realen in izvedljiv. Treba je poudariti, da smo šele z rebalansom državnega proračuna 30. septembra lani dobili zeleno luč za dokapitalizacijo. Tu je veliko vlogo odigrala tudi nekdanja ministrica Darja Radić. Program, ki temelji predvsem na ohranitvi delovnih mest, smo tako začeli pripravljati šele 10. oktobra. Ker pa je bilo tudi pri državnih uradnikih, sicer ne vem zakaj, precej negativizma do Peka, smo morali program večkrat popravljati. V končno, mislim da devetnajsto verzijo, smo morali uvrstiti kar pet možnih različic. Od tega, kaj bi se zgodilo, če prejmemo dvanajst milijonov evrov, pa različico s šestimi in tremi milijoni, kaj bi se zgodilo, če ne prejmemo nobenega denarja, in kaj, če proizvodnjo enostavno zapremo in prodamo hčerinski PGP. Na koncu se je prva varianta z dvanajst milijonov evrov vredno dokapitalizacijo pokazala za edino logično rešitev. Prvih šest milijonov smo konec lanskega leta že prejeli, drugo polovico pa bo treba poiskati do septembra. Ta rešitev omogoča tudi 7,54-odstotno donosnost kapitala, ob povezovanju s strateškim partnerjem pa lahko promet podvojimo. Če sedaj ustvarjamo okoli štirideset milijonov evrov prihodkov, bi jih potem lahko skoraj sto milijonov.«

Pogoj vlade je tudi pridobitev zasebnega investitorja do 28. februarja. Kako daleč ste v pogovorih z možnimi vlagatelji?

»V zgodbo smo sprva pisno povabili šestnajst domačih in tujih podjetij, s sedmimi, osmimi podjetji iz Švedske, Nemčije, Italije in Slovenije pa smo se tudi pogovarjali. Pri vseh podjetjih je bil vedno odgovor, naj najprej država naredi svoje, potem pa bodo videli, ali se jim splača ali ne. Sedaj ko je država svoje naredila, upam, da bomo imeli v teh pogovorih bistveno boljšo pozicijo. Druga stvar je, da ta podjetja zanima predvsem naša trgovska mreža, kar je zame presenetljivo, saj je Pekova trgovska mreža predvsem v Sloveniji slaba in bi jo bilo treba bistveno spremeniti, kar imamo tudi v načrtu. Ker pa želimo ohraniti delovna mesta, sta se bili v tem kontekstu najbolj pripravljeni pogovarjati Alpina in Planika Turnišče oziroma Bema Group. Alpina, sploh njen modni program, ki se je že oddvojil v samostojno podjetje, še posebej ustreza kontekstu Peka, ki ima za osnovno dejavnost proizvodnjo moške in ženske obutve iz naravnih materialov. Na ta način bi lahko nastalo zelo dobro obutveno podjetje na območju nekdanje Jugoslavije. Tu smo našli veliko pozitivnih sinergijskih učinkov, skupaj bi lahko skoraj podvojili promet. V združeno podjetje bi na ta način prišlo tudi 122 trgovin Alpine, ki delajo bistveno bolje od Pekove trgovske mreže, prišlo bi tudi nekaj delavcev iz tehnologije, razvoja in veleprodaje, kjer je Alpina spet boljša od Peka. Z vodstvom Alpine smo naredili kar nekaj simulacij in zadeva zagotovo pije vodo, a naprej se še nismo mogli pogovarjati. Alpina mora ne nazadnje prej opraviti delitveno bilanco za oddvojeno podjetje Alpina Moda, oceniti njegovo vrednost in s tem, kakšen bi bil delež Alpine v Peku. Poudarjam pa, da se na ta način lahko reši čevljarska panoga v Sloveniji, česar nekateri ne razumejo. Že tendenca nekdanje ministrice za gospodarstvo Tee Petrin pred dvanajstimi leti je bila, da bi združili Alpino, Peko in Planiko, in sedaj gremo v to smer. Žal se je vmes zgodilo ogromno odpuščanja, Planika je propadla.«

Za kaj boste porabili prejetih šest milijonov evrov?

»Ta denar bo šel za reprogramiranje dolga, poplačilo dobaviteljev, za obratna sredstva oziroma dokončanje kolekcije pomlad-poletje, ki je sedaj v proizvodnji. Nekaj bo šlo za nakup nekaterih stvari za kolekcijo jesen-zima 2012/13, ki gre v proizvodnjo marca, aprila. Nekaj sredstev bomo namenili razvoju, predvsem nabavi 3D grafike, da ne bodo naši oblikovalci še naprej uporabljali svinčnika, papirja in radirke. Nekaj bomo porabili za preselitev proizvodnje montaže in finiša v glavno stavbo. Izpeljali bomo tudi nekaj investicij, sploh za trgovsko mrežo. Načrtujemo na primer, da v kranjskem Globusu novo trgovino odpremo do 8. februarja, preurediti moramo tudi Svet mode, našo največjo trgovino v Ljubljani. Preostalih šest milijonov evrov, ki naj bi jih letos še dobili od države, bi bilo v prvi vrsti namenjenih za proizvodnjo, boljše delovne razmere in trgovine. Za to je predvideno skoraj štiri milijone evrov. Vedeti je treba, da v Peko zadnjih dvajset let ni bilo investirano. V PGP-ju, kjer izdelujemo podplate, je bil na primer glavni stroj, mešalec za gumo in kavčuk, kupljen že leta 1972, zato dobesedno razpada.«

Kaj bi se zgodilo, če denarja ne bi dobili?

»Verjetno bi morali že v januarju ustaviti proizvodnjo, ker bi nam zmanjkalo obratnih sredstev, prav tako je nad nami že dolgo viselo poplačilo dobaviteljev.«