Lastniki bodo lahko sekali še občutno več
Na kranjskem gozdnogospodarskem območju z novim načrtom za obdobje 2011-2020 povečujejo povprečni letni posek drevja z 278 na 490 tisoč kubičnih metrov. Povečanje jim omogočajo višja lesna zaloga in prirastek ter vse večji delež debeljakov in debelega drevja.
Kranj – V Sloveniji potekajo v teh dneh javne razgrnitve območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Načrta sta zaradi racionalizacije načrtovanja in boljše medsebojne usklajenosti v vseh območnih enotah zavoda za gozdove prvič izdelana kot skupni načrt in razgrnjena hkrati. Na kranjskem gozdnogospodarskem območje bosta razgrnjena do 23. novembra vsak delovni dan od 7. do 9. ure na sedežu zavoda v Kranju, jutri, v sredo, ob 11. uri pa bo v prostorih Mestne knjižnice Kranj še javna obravnava. Lastniki zemljišč oz. njihovi predstavniki, lovci, naravovarstveniki in drugi zainteresirani bodo pripombe na načrta lahko dali med javno razgrnitvijo, na javni obravnavi ter tudi po elektronski in navadni pošti, naslovljeni na sedež zavoda v Ljubljani.
Zaprta še dobra petina gozdov
Kot je povedal Vili Potočnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so v obdobju 2001–2010 načrtovali vsako leto povprečno 278 tisoč kubičnih metrov poseka lesa, lastniki pa so ga dejansko posekali povprečno 216 tisoč »kubikov« na leto. Z gozdnogospodarskim načrtom za obdobje 2011–2020 povečujejo možni posek na 490 tisoč kubičnih metrov. In kaj je razlog za tolikšno povečanje? »V zadnjih štirih desetletjih se je lesna zaloga povečala s 195 na 340 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek s 4 na 7,5 »kubika« na hektar, delež debeljakov pa s 25 na več kot 50 odstotkov,« pojasnjuje Potočnik in dodaja, da bo načrt težko uresničiti, saj posek po gozdarskih spremembah v letu 1994 ni več obvezen, ampak je le možnost, ki jo lastniki lahko izkoristijo ali ne. Ali jo bodo dejansko izrabili, je veliko odvisno od cene lesa pa tudi od spodbud za vlaganja v gozdne ceste in vlake in od uveljavljanja novih tehnologij. V zadnjih desetih letih so na območju zgradili 22,5 kilometra novih gozdnih cest in 322 kilometrov vlak. Dobra petina gozdov je za racionalno spravila lesa še vedno zaprta, v naslednjem desetletju bi za uresničitev možnega poseka morali zgraditi 240 kilometrov cest, od tega 82 kilometrov prednostno na najbolj zaprtih območjih, ter poleg tega še 418 kilometrov vlak.
Še vedno prevladuje drobna posest
Površina gozdov se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila, zaraščanje kmetijskih zemljišč je še vedno prisotno, vendar le na manjših površinah. S 774 posegi je bilo izkrčenih 170 hektarjev gozdov, od tega 85 hektarjev s krčitvami za kmetijske namene, ki so se občutno povečale z letom 2007, ko je spremenjeni zakon o gozdovih poenostavil postopek izdaje dovoljenj za krčitve gozdov za kmetijske namene do velikosti pol hektarja brez predhodne spremembe namenske rabe zemljišča v prostorskih aktih. V zadnjih letih so se v primerjavi s prejšnjimi leti zelo povečale tudi krčitve za potrebe pozidave in gradnje infrastrukturnih objektov. In kako je z lastništvom gozdov v enoti? »Leta 2000 je bilo še 15 odstotkov državnih gozdov, zdaj jih je zaradi denacionalizacije le še desetina, drugi so v zasebni lasti, nekaj tudi v lasti lokalnih skupnosti,« pravi Potočnik. Še vedno prevladujejo lastniki z manj kot enim hektarjem gozda, po številu je takšnih v enoti kar 54 odstotkov, a imajo v lasti vsega tri odstotke celotne površine. Kar zadeva drevesne vrste, načrtujejo krepitev deleža plemenitih listavcev in plodonosnih vrst. V zadnjih štirih desetletjih se je delež smreke v lesni zalogi povečal z 49 na 52 odstotkov in delež bukve z 21 na 24 odstotkov, glavna sprememba je pri jelki, kjer je delež (tudi zaradi težav z divjadjo) upadel s 13 na 6 odstotkov. »Gozdovi so dobrega zdravja, lubadar je v zadnjih letih v upadanju, še največji problem je jesenov ožig,« ugotavlja Vili Potočnik in dodaja, da je sanitarni posek zaradi ujm, bolezni, škodljivcev in še nekaterih drugih razlogov v zadnjem desetletju znašal dobro petino, v zadnjih letih pa se je že celo približal desetim odstotkom.
Objedanje drevja se zmanjšuje
Zavod za gozdove je hkrati z gozdarskim načrtom pripravil lovsko upravljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki vključuje tudi glavne usmeritve za gospodarjenje z divjadjo. Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za divjad in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda, pri srnjadi kot najpomembnejši divjadi na območju predvidevajo ohranitev obstoječega števila ali rahlo znižanje (predvsem v loviščih, kjer so izgube velike ali je kakovost srnjadi slabša) ter uporabo različnih tehničnih sredstev za zmanjšanje števila povožene srnjadi. Pri jelenjadi želijo število zaradi poškodb, ki jih povzroča s tem, ko objeda mladje ter lupi ali grize lubje debel mlajših sestojev, nekoliko zmanjšati, doseči, da se ne bi širila še na druga območja, in jo odstreliti vsaj toliko ali več kot v minulem desetletnem obdobju. Pri gamsu si bodo prizadevali, da bi ohranili obstoječe število ali ga nekoliko znižali, saj bi s tem zmanjšali tudi izgube, ki jih povzročajo predvsem garje. Ker na nekaterih gozdnatih območjih, kjer se pojavlja jelenjad, opažajo manjšo prisotnost gamsov, bodo tam njihov odstrel znižali. Kolonije muflonov, ki so se oblikovale v preteklih desetletjih, bodo ohranili, vendar pa njihovega števila zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje in na avtohtono divjad ne želijo povečevati. V zadnjih treh letih se je število zaradi navzočnosti volka in garij precej zmanjšalo. Za divjega prašiča so značilna velika nihanja, odstrel v minulem desetletju se je gibal od 162 do 362 na leto, v zadnjem letu se je število živali spet znižalo, temu primerno so upadle tudi škode. Tudi pri lisici so opazna velika nihanja, v zadnjih letih se je število povečalo, s tem tudi odstrel in izgube, letos že zaznavajo upad. Prisotnost jazbeca ter kune belice in kune zlatice v loviščih se je lani začela popravljati. Številnost poljskega zajca se krepi na gričevnatih območjih, ne pa na nižinskih, kjer prevladuje intenzivno kmetovanje in je malo ostankov naravne vegetacije. Slabo sta v loviščih zastopana tudi fazan in poljska jerebica.
In kolikšno škodo povzroča divjad v gozdovih? »Primerjava s preteklimi popisi kaže, da se je objedenost mladega drevja pri večini drevesnih vrst zmanjšala, a bolj pri bukvi in smreki kot pa pri plemenitih listavcih. Na območjih, kjer so poleg jelenjadi prisotni še gams, muflon in srnjad, je objedenost še vedno visoka. Lupljenje lubja na deblih mladih sestojev je precejšen problem povsod, kjer je prisotna jelenjad, poškodb pa je izrazito več v zimah z debelejšo in dolgotrajnejšo snežno odejo, kot je bila, na primer, v letu 2006,« ugotavlja Miran Hafner.