Koliko podjetij bo potopil Vegrad

Ali lahko zlomu Vegrada sledijo tudi zlomi njihovih podizvajalcev, dobaviteljev, morda celo naročnikov njihovih storitev? Ali bomo spremljali domino efekt?

Kranj – V uredništvo smo prejeli dokumente, ki prikazujejo dolgove propadlega Vegrada. Med upniki so tudi številna gorenjska podjetja, zneski, ki jih dolguje velenjsko gradbeno podjetje, pa znašajo od nekaj evrov do več milijonov evrov. Tako 2,75 milijona evrov Vegrad v stečaju dolguje Milanu Kepicu, ki s svojimi podjetji Izolacija Kepic, Tiko Tržič in Predence (hotel Drnča) enako kot Vegrad preživlja težke čase. Tudi Lokainvestu, ki je v Kranju skupaj gradil večstanovanjski objekt, je (po podatkih iz dokumentov) Vegrad dolžan 1,34 milijona evrov.

Pogled v dokument kaže, da je Vegrad v stečaju Martinu Ambrožu dolžan čez 640 tisoč evrov, Francu Robleku okoli 150 tisočakov, Mersteelu 390 tisoč evrov, jeseniškemu podjetju Doka okoli 450 tisoč evrov, Marmorju Hotavlje 260 tisoč evrov, ETP Kranj 130 tisoč, podjetju Lokatrade čez 200 tisočakov, … Skupaj je dolžnikov več sto, med njimi niso šteti nekdanji delavci podjetja, ki so več mesecev delali brez plačila, med njimi ni niti bank, ki imajo svoje terjatve (večinoma) zavarovane.

Pravočasno so se pobotali

Ali so podatki verodostojni, ni znano. Aleksander Schara, direktor Lokainvesta, nam je povedal, da je njihova terjatev do Vegrada pobotana: »To je zabeleženo tudi v reviziji Vegradovih poslov, seveda pa bomo v stečajno maso prijavili terjatve iz naslova napak pri gradnji večstanovanjskega objekta v Kranju.« Strinja se, da bi stečaj Vegrada in s tem minimalno poplačilo terjatev upnikov povzročil domino efekt in bi padla tudi druga podjetja. »Vegradove težave bodo čutili tako dobavitelji kot tudi investitorji, ki so ostali pred vrati nedokončanih objektov. Mi smo se pravočasno pobotali, katastrofa pa bi bila, če bi temu ugovarjala stečajna upraviteljica in pobot razveljavila,« dodaja Schara.

Tehtali: z Vegradom ali brez njega

Gregor Žontar, direktor podjetja Marmor Hotavlje, je povedal, da jim Vegrad dolguje več, kot je zapisano v dokumentih: »Terjatve bomo seveda prijavili v stečajno maso, vendar ne verjamem, da bomo prišli do tega denarja.« Kljub netransparentnemu poslovanju Vegrada so bili podizvajalci in obrtniki primorani poslovati z njimi, saj je bilo največje gradbeno podjetje za visoke gradnje, sicer posla ne bi bilo. Tako tudi Marmor Hotavlje. »Tehtali smo, ali naj poslujemo z Vegradom ali ne. Brez njih bi nam upadel promet in proizvodnja, morda bi morali tudi odpuščati. Odločili smo se za projekte, čeprav so bolj tvegani glede plačil, naši delavci so imeli delo,« pojasnjuje Žontar, ki se že vse od nastopa gospodarske krize za posle raje pogaja v tujini, kjer naročniki spoštujejo plačilne roke.

V Merkurjevi diviziji Mersteel, ki je v prisilni poravnavi, so razložili, da jim je Vegrad dolžan 80 tisoč evrov, posredno pa bodo v stečajno maso prijavili še dodatnih 310 tisoč evrov potencialnih terjatev do Vegrada. »Ta znesek je za poslovanje Mersteela vsekakor pomemben, vendar ne bi spremenil letošnjih slabih rezultatov. Tudi na insolventnost vplivajo bistveno višje številke,« je pojasnil Rok Istenič, v Merkurju pristojen za odnose z javnostmi.