Učenka Mojca je predstavila spomine njenega dedka na njegove šolske dni na olševski šoli. / Foto: Gorazd Kavčič

Sto let olševske šole

V obstoječi šolski stavbi na Olševku je pouk prvič stekel 12. novembra 1914, ko so imeli tudi šolsko sveto mašo za pričetek šole, slovesnost pa se je končala s cesarsko pesmijo, piše v šolski kroniki.

Olševek – Na Olševku so v sredo praznovali stoletnico stavbe svoje podružnične šole, medtem ko je pouk v vasi potekal že od leta 1874. V njihovi šolski kroniki je tako zapisano, da je vpisovanje potekalo 11. novembra 1914, ko je tudi naše kraje že zajela vojna vihra, tedaj pa je bilo 207 šoloobveznih otrok. »Po koncu prve svetovne vojne je nastala kraljevina SHS, zato so se tudi olševski otroci morali učiti srbohrvaški jezik in cirilico, med drugo svetovno vojno pa je bil na šoli dovoljen samo nemški jezik,« je spomnila vodja podružnične šole Mira Primožič.

Leta 1965 so olševsko šolo kot podružnico priključili preddvorski Osnovni šoli Matije Valjavca, po spremembi občinskih meja pa je v šolskem letu 1996/97 njena matična šola postala Osnov­na šola Šenčur. Danes program devetletne osnovne šole, ki so ga uvedli v šolskem letu 2003/2004, obiskuje 101 učenec, učence poučuje osem učiteljic, na pomoč pa iz Šenčurja prihajata še učiteljica angleščine in učitelj športne vzgoje. Imajo tudi svojo kuharico in snažilko. Od lani imajo vse učilnice opremljene tudi z računalnikom. »Šola ves čas tesno sodeluje s starši, krajevno skupnostjo in občino. Zadnja večja akcija, ki smo jo izpeljali s starši, je potekala oktobra, ko smo po­stavili dve visoki gredi, za kateri so starši poleg dela prispevali tudi ves material. Tako se bomo že spomladi lahko razveselili motovilca,« je še dejala Primožičeva.

Praznovanje častitljive obletnice šolske stavbe so na Olševku obogatili s krajšim kulturnim programom v njihovi telovadnici, kjer so se učencem pridružile tudi nekdanje učiteljice, ki so obujale spomine na leta, ko so tu poučevale. Celotno dopoldne so nato ustvarjali na različnih delavnicah, pri tem pa so otroke lahko spremljali tudi njihovi starši in stari starši.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 4. oktober 2017 / 10:05

Kolpa

Pretekli teden sem bila na Kolpi. Vsaka dežela ima svoj jug. Običajno to pomeni manj razvito območje, odseljevanje. Vsako območje ob meji ima lahko dvojni vpliv, z ene in druge strani. V Beli kraji...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / nedelja, 30. september 2018 / 19:07

Kakšen zrak diha Škofja Loka

Poročilo o varstvu zraka v občini Škofja Loka kaže, da v Škofji Loki dihajo dober zrak, vsi pa se s tem ne bi strinjali. Na Godešiču jih skrbijo podatki z njihove merilne postaje.

GG Plus / nedelja, 30. september 2018 / 19:01

Naša usoda je v naših rokah

Glasovo prejo, pogovorni večer z dr. Ernestom Petričem, je tokrat gostila nova radovljiška knjižnica. Cenjen diplomat, pravnik, politik in profesor je s svojimi iskrivimi odgovori in drznimi komentarj...

Zanimivosti / nedelja, 30. september 2018 / 18:59

So prijazni in strokovni

Na dan slovenskih lekarn, 26. septembra, smo nekaj naključnih mimoidočih v Kranju vprašali, kdaj obiščejo lekarno, kako so zadovoljni s storitvijo in odnosom ter kakšne se jim zdijo cene i...

Zanimivosti / nedelja, 30. september 2018 / 18:57

Kje je zaklad?

V Kranju se v kratkem obeta gradnja parkirišč pod Slovenskim trgom, še prej pa bo treba obnoviti nekaj mostov. Med njimi je tudi most na zahodni obvoznici pri Supernovi. Po napovedih bo ob...

GG Plus / nedelja, 30. september 2018 / 18:54

Ernest Ferdinand Weriand in Suvobor na Bledu

Na mestu, kjer stoji sedaj »Titova« Vila Bled je stal nekoč dvorec Suvobor. Zgradil ga je Ernest Ferdinand Weriand, ki se je rodil 27. septembra 1827. Bil je tretji sin Aloisa Werianda iz slavne ro...