Učenka Mojca je predstavila spomine njenega dedka na njegove šolske dni na olševski šoli. / Foto: Gorazd Kavčič

Sto let olševske šole

V obstoječi šolski stavbi na Olševku je pouk prvič stekel 12. novembra 1914, ko so imeli tudi šolsko sveto mašo za pričetek šole, slovesnost pa se je končala s cesarsko pesmijo, piše v šolski kroniki.

Olševek – Na Olševku so v sredo praznovali stoletnico stavbe svoje podružnične šole, medtem ko je pouk v vasi potekal že od leta 1874. V njihovi šolski kroniki je tako zapisano, da je vpisovanje potekalo 11. novembra 1914, ko je tudi naše kraje že zajela vojna vihra, tedaj pa je bilo 207 šoloobveznih otrok. »Po koncu prve svetovne vojne je nastala kraljevina SHS, zato so se tudi olševski otroci morali učiti srbohrvaški jezik in cirilico, med drugo svetovno vojno pa je bil na šoli dovoljen samo nemški jezik,« je spomnila vodja podružnične šole Mira Primožič.

Leta 1965 so olševsko šolo kot podružnico priključili preddvorski Osnovni šoli Matije Valjavca, po spremembi občinskih meja pa je v šolskem letu 1996/97 njena matična šola postala Osnov­na šola Šenčur. Danes program devetletne osnovne šole, ki so ga uvedli v šolskem letu 2003/2004, obiskuje 101 učenec, učence poučuje osem učiteljic, na pomoč pa iz Šenčurja prihajata še učiteljica angleščine in učitelj športne vzgoje. Imajo tudi svojo kuharico in snažilko. Od lani imajo vse učilnice opremljene tudi z računalnikom. »Šola ves čas tesno sodeluje s starši, krajevno skupnostjo in občino. Zadnja večja akcija, ki smo jo izpeljali s starši, je potekala oktobra, ko smo po­stavili dve visoki gredi, za kateri so starši poleg dela prispevali tudi ves material. Tako se bomo že spomladi lahko razveselili motovilca,« je še dejala Primožičeva.

Praznovanje častitljive obletnice šolske stavbe so na Olševku obogatili s krajšim kulturnim programom v njihovi telovadnici, kjer so se učencem pridružile tudi nekdanje učiteljice, ki so obujale spomine na leta, ko so tu poučevale. Celotno dopoldne so nato ustvarjali na različnih delavnicah, pri tem pa so otroke lahko spremljali tudi njihovi starši in stari starši.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 13:35

Tanja odgovarja

Spoštovana ga. Tanja, že velikokrat ste mi pomagali in zopet sem v stiski in upam na vaš odgovor. Zanima me, kako bom uspešna pri dokazovanju, da zahtevek delodajalca nima osnove, in zanim...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...