Tri banke odslej pod neposrednim nadzorom ECB

Od 4. novembra so tri slovenske banke pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), ostale banke bo po enakih merilih kot ECB nadzirala Banka Slovenije.

Brdo pri Kranju – V ponedeljek in torek so bili na Brdu v organizaciji Združenja bank Slovenije tradicionalni Dnevi slovenskih bančnikov, ki so bili tokrat deležni še večje pozornosti kot v prejšnjih letih – ne samo zaradi (že znanih) razmer v bančništvu, ampak pred­vsem zavoljo spremembe pri nadzoru bank. Na območju evrskega območja je namreč 4. novembra zaživel Enotni nadzorni mehanizem, po katerem bo Evropska centralna banka (ECB) nadzirala sistemsko najpomembnejše banke, ostale banke pa bodo pod njenim posrednim nadzorom in neposrednim nadzorom nacionalnih centralnih bank. V Sloveniji so odslej pod neposrednim nadzorom ECB tri banke, ECB pa bo pri tem v teh bankah preverjala tudi poslovne modele. Prav sprememba pri nadzoru bank je bila tudi razlog, da je bila kot gostja na dnevih bančnikov tudi Daniele Nouy, predsednica nadzornega odbora ECB, ki je bančnikom predstavila nov enotni mehanizem bančnega nadzora in se ob rob srečanja tudi sestala s predsedniki uprav osmih bank – NLB, NKBM, UniCredit Banke Slovenija in še petih podružnic tujih bank v Sloveniji.

Ne le reprogramiranje posojil

Razpravljavci na dnevih bančnikov so ob tem ugotavljali, da enotni evropski nadzor nad bančnim sistemom ne bo glavni izziv za slovenske banke, ampak to še na­prej ostajajo nadaljnja konsolidacija, privatizacija, izbolj­šanje učinkovitosti in donosnosti, sodelovanje bank pri finančnem prestrukturiranju podjetij ... Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije, je bil jasen: »Če rehabilitaciji bančnega sistema ne bo sledilo prestrukturiranje podjetij, se bo kapitalski blažilec, ki smo ga ustvarili s preteklimi dokapitalizacijami, stopil in bodo potrebne nove in nove dokapitalizacije.« Banke so v zadnjem letu sicer pomagale tridese­tim večjim podjetjem z reprogramiranjem dolgov, vendar pa je Jazbec ob tem opozoril – ne le reprogramiranje, nujno je poslovno prestrukturiranje podjetij, ki bo privedlo do razdolžitve. Pri tem morajo sodelovati banke, podjetja in tudi država, ki je pomembna lastnica bančnega sistema. Po besedah Janka Medja, predsednika uprave NLB, bo težje reševati mala in srednje velika podjetja, ki za razliko od velikih podjetij ne poznajo tako dobro trga kapitala, bančnega financiranja in pravil prestrukturiranja, vendar pa bo pri teh podjetjih zelo pomembno, da jim v času prestrukturiranja ne bo pa­dla likvidnost.

Država je v zadnjem letu vložila veliko denarja v stabilizacijo bančnega sistema, ta pomoč z denarjem davkoplačevalcev (zdaj še Banki Celje) naj bi bila predvidoma letos končana, je dejal državni sekretar Metod Dragonja, ki je ob tem napovedal ustanovitev medresorske delovne skupine za bolj usklajeno prestrukturiranje gospodarstva, spremembo zakona o bančništvu in sprejetje zakona, ki bo celovito urejal postopke likvidacije in stečaja bank. Ko je Giancarlo Miranda, predsednik uprave Banke Koper in nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, ocenjeval bančni sistem, je dejal, da je slika boljša in bolj normalna pri virih financiranja, kjer vloge nebančnega sektorja (prebivalstva in podjetij) spet po­stajajo najpomembnejši vir, slabša pa je pri kreditiranju, kjer je poudaril neugodno razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili in premajhno razlikovanje med bolj tveganimi in manj tveganimi posojili. Zaupanje v bančni sistem se počasi vendarle obnavlja, je dejal Miranda in navedel, da niso v porastu le zajamčene vloge pod sto tisoč evrov, ampak tudi vloge nad tem zneskom, za katere ni jamstva.

Kaj pa donosnost?

France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije, je ugotavljal, da je bilo v času krize veliko narejenega za varnost bančnega sistema, tako da so banke glede na rezultate stresnih testov sposobne preživeti še »kakšne padce v gospodarstvu«, vendar pa se ob tem za­stavlja vprašanje, kakšno je zadovoljstvo lastnikov glede učinkovitosti oz. donosnosti bank, ki je bila sicer lani v evropskem merilu skoraj petkrat nižja kot v času pred krizo. Bančnikom je dal v razmislek podatke, da so tri največje slovenske banke, ki so imele po letu 2006 (največ) 48-odstotni tržni delež, v tem času ustvarile skupno 723 milijonov evrov izgube in dale gospodarstvu 15,8 milijarde evrov posojil, srednje velike banke s 25-odstotnim deležem pa so dosegle 497 milijonov evrov dobička in za kreditiranje gospodarstva namenile 10,2 milijarde evrov.