Šmarnice

Besedilo: Igor Pavlič
Kategorija: Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 06:00

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot druge rože, obstaja ena sama vrsta. Razširjena je po vsem svetu zmerno toplega pasu, je trajnica, do 20 cm visoka rastlina, ki v zemlji naredi plazečo koreniko in se zaradi tega tudi zelo hitro razmnožuje. Ima dva do tri suličaste liste, na peclju med njimi pa so nanizani v oblike krone drobni, dišeči beli cvetovi. Po gozdovih jih je manj, tja do 8 cvetkov, vrtni, ki rastejo v boljši zemlji, pa imajo večje cvetove in tudi več jih je na peclju - lahko tudi do 15. V domačem vrtu vambodo šmarnice lepo uspevale v bolj senčnatem delu, najbolj ji prija pod kakšnim grmom, te na sliki so se bogato razrasle kar med živo mejo. Glede zemlje ni občutljiva, le bolj vlažna naj bo. Če je posajena bolj na soncu, ima več cvetja, sicer manj. Doma v vrtu jo lahko posadite v skupino za zaključek gredice, na škarpo ali na skalnjak. Razmnožujemo jo tako, da proti koncu poletja korenike razdelimo.

Povsod po Gorenjskem pri skrbi za rože upoštevajo ledene može in Zofko, ki goduje danes. Po tem datumu lahko vse spomladi posajene rastline prenesemo na okna in v vrt. Tudi sobne rože skorajda vse lepše uspevajo, če preživijo poletje zunaj,seveda na primernem mestu. Ven jih namestimo obvezno v oblačnem ali v deževnem vremenu, da jih močna svetloba in žgoče sonce ne poškodujeta. Božični kaktus, sobne zimzelene, sobno lipo, javor, vito, taščin jezik, adam, razne okrasne praproti, fikuse, citruse, vse kaktuse in sočnice, skratka vse lahko postavimo iz notranjih prostorov ven, bolje v senčnate prostore ali na dele vrta, kamor posije le jutranje sonce. Lahko jih tudi še sedaj presadite v večje posode in zalijete s tekočim gnojilom, čez poletje se vam bodo lepo razrasle.