Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 24. april 2023 / 08:11

Dilema o prostovoljnem končanju življenja

Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so v začetku aprila zaprosili...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 11. december 2007 / 07:00

Šteje kalorije in hodi v fitnes

"V pripravljalnem obdobju treniram dvakrat na dan, jem pa šestkrat na dan, vsakokrat belo meso," pravi Miha Zupan, aktualni državni prvak v bodybuildingu.

Kranj / torek, 11. december 2007 / 07:00

V enem tednu dve tekmovanji

Plavalni klub Merit Triglav Kranj je pripravil 24. Špelin in Vesnin memorial, za organizacijo zimskega absolutnega državnega prvenstva pa so poskrbeli pri KPD Zvezda.

Kranj / torek, 11. december 2007 / 07:00

Učenci soustvarjajo pouk

Učitelji se morajo zavedati, da imajo v razredu različne otroke, ki imajo različne učne stile, sposobnosti in motivacijo.

Splošno / torek, 11. december 2007 / 07:00

Kdaj zdraviti z antibiotiki

Do danes so antibiotiki rešili že na milijone življenj. Antibiotik, dan pravemu bolniku, v predpisanem odmerku in na primeren način, je eno od najmočnejših orožij v boju z bakterijskimi povzročitelji...

Splošno / torek, 11. december 2007 / 07:00

Njena ljubezen do šivanja narodnih noš

"Ko vidim obleko narejeno, pozabim na vse preživete ure za šivalnim strojem. Takrat pozabim, koliko ur je vloženega v eno samo obleko," pravi Jožica Šmid.