Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 18. avgust 2012 / 07:00

Krmilna pesa raste iz betona

Zgornji Brnik - Na Petričevi kmetiji na Zgornjem Brniku raste krmilna pesa. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi rasla iz špranje v betonski plošči pri kmečkem poslopju. Kako je...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 14:27

Planinko je ugriznila kača

Kranj – V Krmi se je v soboto pri sestopu s Triglava zgrudil planinec. Do prihoda dežurne ekipe so ga oživljali mimoidoči. Dežurna ekipa ga je oskrbela in s helikopterjem prepeljala v ljubljanski K...

Razvedrilo / / 14:26

Na Loški grad prihaja Noctiferia

Škofja Loka – Akustičnemu projektu Transnatura, ki se ga je pogumno lotila znana metalska zasedba Noctiferia, boste lahko prisluhnili v soboto, 20. avgusta, ob 21. uri na Loškem gradu. Na predstavi...

Nasveti / / 14:25

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Nadaljujemo s kombinacijami treh kart, saj na ta način hitro pridemo do odgovora. Spraševalec ali mi sami, če gledamo karte sebi, izberemo tri poljubne karte in si jih razložimo. Najprej vsako pose...

Radovljica / / 14:24

Romi tudi letos na Brezjah

Brezje – Tako kot že pred nekaj leti so tudi za letošnji veliki šmaren Romi množično obiskali Brezje, saj so znani kot veliki častilci Marije. Prebivali so v kampu na Črnivcu. V soboto zvečer so v...

Bled / / 14:10

Predšmarni literarni večer

Mlino – Že štirinajsto leto zapored so na predvečer velikega šmarna na Mlinem prebirali dela blejskih literatov in besedila, ki so na različne načine povezana z Bledom; poseben čar pa so večeru dod...