Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 5. november 2013 / 12:27

Odličen poznavalec vin

Tridesetletni vinski svetovalec – sommelier prve stopnje Damir Tomić iz Kranja je bil kot predstavnik JGZ Brdo na letošnjem 60. Gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Podčetrtku najboljši v poznavanj...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Višja šola tudi v Kamniku

Po večletnih prizadevanjih se bo v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v naslednjem šolskem letu mogoče izobraževati tudi v višješolskih programih za poslovne sekretarje in komercialiste.

Tržič / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Otepajo se z dolgovi

"Iščemo rešitve, kako sanirati dolgove. Revizija poslovanja bo, če bo potrebna," je dejal tržiški župan Borut Sajovic.

Bohinj / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Poezija za občinski kulturni praznik

Bohinjska Bistrica – Včeraj je bil v občini Bohinj občinski kulturni praznik, ki je posvečen leta 1838 na Brodu v Bohinju rojenemu slovenskemu pisatelju in satiriku dr. Janezu Mencingerju, k...

Kranj / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Obnova kapelice Pri žegnanem studencu

Kranj - »Cenim tisto, kar so naši predniki naredili z lastnimi rokami, in sem za ohranjanje kulturne dediščine. Zato sem se odločil za pobudo za restavriranje kapelice Pri žegnanem...

Šenčur / torek, 27. marec 2007 / 06:00

Proračun pod streho

V občini Šenčur za letošnje leto načrtujejo 6,9 milijona evrov odhodkov. Za investicije bo 39 odstotkov proračunskih sredstev.