Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sreda, 30. september 2020 / 11:37

Nova podoba sejne sobe

Tržič – Tržiški občinski svetniki so imeli septembrsko sejo v prenovljeni veliki sejni sobi Občine Tržič, kjer ima vsak element svojo zgodbo in simbolen pomen. Ob vstopu v sejno sobo se na levi ste...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 13:21

Odškodnina je, most drugo leto

Ko bo občina imela projektno dokumentacijo in izbranega izvajalca, se bodo začela dela pri prenovi udrtega mostu na Hujah.

Šport / / 13:19

Vse bo naredil, da bo tekmecem še težje

Jakov Fak bo tudi v novi sezoni, ki se bo začela čez mesec dni, prvo ime slovenske biatlonske reprezentance. Želi si vrhunskih nastopov, za kar trdo trenira.

Kronika / / 13:19

Redko brez poškodb pešcev

Letos se je na Gorenjskem zgodilo že okoli štirideset prometnih nesreč z udeležbo pešcev, le redke pa so se končale samo z zvito pločevino.

Gospodarstvo / / 13:19

Okoli blagajn obstaja še vrsto neznank

Bližje, ko je obvezno potrjevanje gotovinskih računov, več zanimanja zavezanci kažejo za nov sistem davčnih blagajn. A kot pravijo naši sogovorniki, z nakupom ustreznih programov še ne hitijo, morda t...

Razvedrilo / / 13:16

Orodjarji smo umetniki

Leta 1965 so zaključili Industrijsko kovinarsko šolo Iskra Kranj in po petdesetih letih so obudili spomine.