Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. januar 2019 / 11:07

Imenovali predstavnike v svete območnih enot

Kranj – Vlada je na nedavni seji imenovala predstavnike države v svete območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. V svet kranjske območne enote zavoda je imenovala Matevža Adamiča, v svet blejske o...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Vročina

Ker v toplem okolju telo s potenjem izgublja veliko vode, je pomembno, da popijemo dovolj tekočine, alkoholu in težki hrani pa naj bi se v vročini izogibali. Na...

Splošno / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Občina Sevnica

Na stičišču krajin, gradov in narave

Splošno / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Aktiven obisk v dolenjski prestolnici in okolici

"Tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta ..." je pred več kot sto leti zapisal poet Dragotin Kette v svoji pesmi Krka. Res je posebno romantičen ogled Novega mest...

Splošno / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Spoznajmo naravo in zdravje Dolenjskih Toplic

Ob doživljanju kulturne dediščine na območju Dolenjskih Toplic najdemo veliko idej za krepitev zdravja, aktivno preživljanje obiska ter kulturno-naravoslovno izobraževanje.

Splošno / ponedeljek, 25. junij 2007 / 07:00

Krka - modra žila Dolenjske

Ko se voziš skozi dolino Krke, ko se kot kolesar, ribič, na splavu ali po uživanju v zidanici spustiš ob njeno bujno zelene bregove, spoznavaš vse obraze Dolenjske.