Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / sobota, 23. november 2019 / 15:05

Obnova korita iz participatornega proračuna

Breznica – Občina Žirovnica je za leto 2020 prvič uvedla participatorni proračun. To pomeni, da o porabi določenega dela denarja – tokrat deset tisoč evrov – odločajo občani. K zbiranju predlogov s...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sobota, 16. julij 2016 / 22:31

Od torte iz frotirja do knjige iz blaga

Jezersko – Vsaki dve leti članice skupine za ročna dela priredijo razstavo svojih izdelkov. Letos so jo v Korotanu, kjer bo v prihodnje medgeneracijski center, odprle junija ob občinskem prazniku,...

Kamnik / sobota, 16. julij 2016 / 22:29

Muzejska pot je še vedno gradbišče

Kamnik – Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni intenzivno urejajo makadamski del Muzejske poti, ki vodi do gradu Zaprice, v katerem ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Dela, ki se izvajajo skl...

Zanimivosti / sobota, 16. julij 2016 / 22:20

Čriček

V poletnih večerih mnoge znova osrečuje popolna harmonija petja čričkov, v katerem odzvanja narava sama v svoji čudežni raznolikosti. Njihova melodija lahko predstavlja romantično ozadje mladim zal...

Nasveti / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Nočna straža v veleblagovnici

Letos mineva 410 let od rojstva velikega holandskega slikarja Rembrandta (1606–1669), ki je leta 1642, ko je bila Nizozemska še pod špansko krono, ustvaril znamenito skupinsko sliko Nočna straža....

GG Plus / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Kako je postala očetova last

Azrine težave so se začele že ob njenem rojstvu. Ko je prijokala na svet, je bila njena mama stara skoraj 46 let, očetu pa je bilo petnajst let več. Po vasi se je hvalil, da je 'naredil' t...