Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 17. september 2019 / 19:25

Zmaga Domžal

Nogometaši Domžal so v Kranju premagali Triglav, ki je izgubil šestič zapored. Jutri obe ekipi čakata tekmi v Pokalu Slovenije.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 16. november 2021 / 00:01

Podjetja, ki hitro rastejo

Po zadnjih podatkih Ajpesa se delež hitro rastočih podjetij na Gorenjskem povečuje, a znaša nekoliko manj od slovenskega povprečja.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:59

Pripovedovalec zgodb in življenja

Matevž Košir je letos praznoval devetdeset let. Spomin mu še zelo dobro služi in je prava zakladnica informacij iz življenja v preteklosti. Z devetimi leti je odšel z doma na Dolgih Njivah za pastirja...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:56

Včasih se prebudi Gorenjec v njem

Uroš Smolej je bil gost pogovornega srečanja na Jesenicah. Dolgoletni igralec MGL je po rodu Jeseničan, kjer je tudi prvič stopil na oder.

Avtomobilizem / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:52

Sistem cestninjenja doživlja spremembo

S prvim decembrom prihajajo elektronske vinjete, ki bodo vezane na registrsko oznako vozila. Cene vinjet ostajajo enake, prav tako predpisane globe – 300 evrov, če vas zalotijo brez nje.

Jesenice / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:50

Ne v sežig, kar na deponijo

Na Jesenicah je ogorčenje povzročila informacija, da nakopičena lahka frakcija na Mali Mežakli ni več primerna za sežig, zato jo je Ekogor začel mleti in odlagati na odlagališče.