Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / / 15:30

Poplave niso zaustavile gradnje

Gradnja doma za starejše v Šenčurju poteka po načrtih, zaustavila je niso niti nedavna neurja s poplavami. Prve stanovalce bi lahko sprejel že ob koncu letošnjega leta.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 4. december 2015 / 07:00

Umetnost malo drugače

Gašper Čarman je najboljši somelje Slovenije, Matjaž Erzar je pred kratkim obiskal Laponsko, Okusi Radol'ce pa se danes zvečer v Joštovem hramu v Podnartu uradno poslavljajo od letošnjega novembra in...

Bohinj / petek, 4. december 2015 / 07:00

Dobrodelni koncert za malo Anjo

Bohinjska Bistrica – Kulturno društvo Bohinj na predvečer Miklavža, 5. decembra, ob 19.30 v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pripravlja letos že četrti dobrodelni koncert. Udeležbo na koncertu...

Kultura / petek, 4. december 2015 / 07:00

Lepa Vida za radost življenja

V soboto bodo v Prešernovem gledališču uprizorili že četrto premiero v letošnji sezoni, Cankarjevo Lepo Vido v režiji Mihe Nemca.

Kronika / petek, 4. december 2015 / 15:46

Pri Mengšu strmoglavilo manjše letalo

V včerajšnjem strmoglavljenju manjšega potniškega letala v bližini Mengša je umrl avstrijski državljan, ki je bil na poti na brniško letališče. Vzrok nesreče še ni znan.

Kultura / petek, 4. december 2015 / 12:43

Poznoantična oklepa

Prvič bodo predstavili oklepa iz 6. stoletja.