Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 1. april 2008 / 07:00

Zoran Predin in The Gypsy Swing Band

V soboto, 19. aprila, se ob 20. uri v dvorani Zlatega polja v Kranju obeta nastop Zorana Predina in The Gypsy Swing Banda. Zoran Predin je živa legenda slovenskega ustvarjanja besedil, ki aktivno...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 9. september 2014 / 07:00

Med otroštvom in odraslostjo

Tu so najini otroci: 16, 14, 14, 9, 9. In so v puberteti. Ko sem oni dan prvim trem dejal, da še približno tri do štiri leta in bo lažje za vse nas, me je mlajši takoj opomnil, da temu ne bo tako,...

Razvedrilo / torek, 9. september 2014 / 07:00

Romantično slovo poletju

Koncertno-družabna prireditev Škofjeloška noč je tako z ambientom – množice so zapolnile amfiteater loškega gradu, obsijan od zvezd in skoraj polne lune, kakor tudi z izborom skupin – Siddharta, Zl...

Razvedrilo / torek, 9. september 2014 / 07:00

Na vlaku Z Big bandom

V soboto se bo na festivalu Slovenska popevka z avtorsko skladbo Skozi dan predstavila Kranjčanka Petra Polak.

Slovenija / torek, 9. september 2014 / 07:00

Tek podnebne solidarnosti

Pri Slovenski karitas so v minulem šolskem letu slovenske vrtce in šole spet povabili k Teku podnebne solidarnosti, prek katerega s pretečenimi kilometri gradijo kroge solidarnosti okoli našega pla...

Kronika / torek, 9. september 2014 / 07:00

Prileteli s ponarejenimi potnimi listi

Na brniškem letališču so v prvi polovici leta obravnavali že 102 primera zlorabe potnih listin, letališki policisti pa so v sedmih mesecih prejeli sedemdeset prošenj za mednarodno zaščito.