Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 31. julij 2007 / 07:00

Bodite "doma" tudi na počitnicah

Med dopustom naj vaši sosedje ali prijatelji poskrbijo za vtis, da v vašem stanovanju nekdo biva. Praznijo naj poštne nabiralnike, na dvorišču parkirajo avtomobile ...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 21. junij 2014 / 10:14

Filmske zvezde na Bledu

Na Bledu poteka prvi mednarodni filmski festival, ki ponuja filme z okoljevarstveno tematiko. Znane obraze sedme umetnosti lahko srečate na vsakem koraku, vsi pa se sprašujejo, če se ob zaključku fest...

Nasveti / sobota, 21. junij 2014 / 10:08

Horoskop

Tedenski horoskop za obdobje od 20. do 26. junija.

Slovenija / sobota, 21. junij 2014 / 10:06

Nagrajena koroška novinarka

Skupnost koroških Slovenk in Slovencev iz Celovca je pretekli teden podelila Kugyjevo nagrado. Osmo nagrado v zgodovini njenega podeljevanja je prejela Renate Pfeiffer, ki se je rodila in...

Slovenija / sobota, 21. junij 2014 / 10:02

V znamenju nogometa

Svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji je odlična priložnost, da izvemo kaj več o tej državi, ki ni le nogometna velesila, velika je tudi v drugih ozirih. O nogometu pa še to: ste vedeli, da je ta i...

Gospodarstvo / sobota, 21. junij 2014 / 10:01

Krompirjevi nasadi so (za zdaj) zelo lepi

Krompir na peščenih tleh že občuti posledice suše. Večji problem kot plesen so samosevci in črna listna pegavost.