Rok Šimenc, Tadeja Primožič, dr. Anton Perpar, Olga Voglauer, dr. Marijan Pogačnik, Milena Jerala in Jakob Dolinar so razpravljali o razvojnih priložnostih podeželja.

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.

Strahinj – Organizatorji letoš­nje 3. mednarodne konference Vivus, kar po slovensko pomeni življenje, so za izhodišče izbrali problem prenosa inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo v kmetijstvu, v varovanju narave, v hortikulturi in floristiki, v živilstvu in v prehrani. Poglede nanj so v 95 referatih predstavili strokovnjaki iz enajstih držav. Na eni od petkovih okroglih miz so obravnavali razvojne možnosti podeželja. Na njej so sodelovali Tadeja Primožič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Anton Perpar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko, Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, Olga Voglauer s Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem, dr. Marijan Pogačnik in Milena Maček Jerala z Biotehniškega centra ter njegov diplomant Jakob Dolinar, ki dela na domači kmetiji v Stari Oselici v Poljanski dolini. Vodja promocije na Biotehniškem centru Majda Kolenc Artiček je po pogovoru o razvojnih možnostih podeželja predstavila nekatere pred­loge in izkušnje, ki so jih povedali udeleženci pogovora. Tako v Centru v Strahinju v okviru projekta Aquanet preizkušajo kombinacijo ribogojništva z gojenjem zelenjave. Za Gorenjsko, ki je bogata z gozdovi, bi bila uporabna izkušnja z avstrijske Koroške, kjer so se lastniki gozdov organizirali v skupnost, ki sama, brez posredovanja trgovcev, prodaja les predelovalcem. V nekaj letih je zaradi enostavnega poslovanja, korektnega plačevanja in preglednosti njihov zaslužek narasel na več sto tisoč evrov. Zato ni čudno, da se v Avstriji vse splača, pri nas pa nič. Posameznike, ki so uspešni v kmetijstvu, v obrti in drugih dejavnosti, ki ohranjajo podeželje pri življenju, je treba spodbujati, jim pomagati in predvsem mladim, ki začenjajo nekaj novega, vsaj na začetku zagotoviti varnost poslovanja. V poljanski dolini je na primer že precej sirarjev, ki drug drugemu zaradi pestrosti izdelkov niso konkurenca, ampak se dopolnjujejo. Državni ali strokovni aparat mora posamezniku zaupati in ga ne ovirati ter v njegovem imenu opraviti zlasti birokratska opravila, ki jih je pri nas veliko preveč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 2. avgust 2011 / 07:00

V Julijske Alpe z avtobusom ali vlakom

Kranjska Gora - CIPRA Slovenija s partnerji je tudi letos izdala knjižico Vozni redi v Julijskih Alpah. Knjižica vsebuje podatke o voznih redih desetih avtobusnih in štirih želez...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 6. april 2007 / 07:00

Kolesarski izleti po občini Jesenice

Na kolo za zdravo telo je sicer fraza, toda pri TIC-u so to dosledno upoštevali in pripravili posebno karto kolesarskih izletov. Zloženka je v slovenskem in italijanskem jeziku, predlaga...

Zanimivosti / petek, 6. april 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Zakonca Marija in Marjan Hafner živita v vasi Trnje, ki se strmo dviga v hrib, tako da se iz njune hiše razprostira prelep pogled na Škofjo Loko. Poklicno pot sta začela v jeseniš...

Slovenija / petek, 6. april 2007 / 07:00

Vlada za sanacijo plazov

Ljubljana - Vlada je v načrtu sanacijskih ukrepov na določenih zemeljskih plazov za letos predvidela nekaj več kot dva milijona evrov. Med 16 občinami, kjer bodo saniral...

Tržič / petek, 6. april 2007 / 07:00

Tržiška komunala nima izgub

Tako trdi direktor Florijan Bulovec, kateremu župan Občine Tržič očita slabo poslovanje. Nezadovoljstvo med delavci.

Zanimivosti / petek, 6. april 2007 / 07:00

Maksi shaker za rekord

Študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so v največjem sodobnem kovinskem shakerju doslej zmešali kar 400 litrov koktajla.