Plezala sta po ledenih gorah

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. november 2014 / 13:41

Tržiška alpinista in ledna plezalca Klemen Premrl in Aljaž Anderle sta del letošnjega poletja preživela med plavajočimi ledenimi gorami na Grenlandiji, kjer sta snemala promocijski film z ekipo znanega proizvajalca malih kamer. Njuna avantura je na spletu nedavno požela val navdušenja, sama pa sta si s podvigom uresničila želje iz otroštva.

Pred nekaj tedni je pred­vsem športne navdušence na spletu pričakal težko pričakovani promocijski, 4-minutni film o novi seriji priljubljene male kamere, na kateri so številni Slovenci med čudovitimi prizori narave in različnimi adrenalinskimi podvigi prepoznali tudi tržiškega lednega plezalca Klemna Premrla. Posnetek si je na spletu pogledalo že več kot 17,6 milijona gledalcev. Krajši verziji se je prav te dni pridružil še 14-minutni film, ki podrobneje predstavi plezanje po plavajočih ledenih gorah na Grenlandiji, ki ga je Klemen opravil skupaj s svojim prijateljem, sokrajanom in soplezalcem Aljažem Anderletom.

Za štirinajstimi minutami filma se skriva dvotedenska avantura, h kateri je Klemna kot enega najboljših lednih plezalcev na svetu povabil ameriški režiser Zak Shelhamer. »Vse se je odvilo zelo na hitro – od prvega sporočila do odhoda na Grenlandijo sta minila le kakšna dva tedna, a kaj dosti v nobenem primeru ne bi premišljeval, saj sem si na Grenlandijo želel že od nekdaj. Če pa sem pri tem lahko še plezal in nekaj zaslužil, pa še toliko bolje. Narava tam me je pričakovano navdušila. V Icefjordu, ki sodi pod Unescovo zaščito, se dnevno odlomi 40 milijonov ton ledu, ki nato v obliki ledenih gora ali ledenih plošč plava sem in tja. Nekaterim ploščam smo rekli kar letalonosilke, saj so dolge več sto metrov, nekatere so bile nekaj deset metrov visoke, a kot vemo, jih nad gladino gleda le manjši del,« nam je povedal Klemen Premrl. Prav te ledene gore so bile njegov in Aljažev plezalni cilj, a kot poudarja, je plezanje tam zelo nevarno. Ekipa je za dva tedna najela jadrnico z izkušenim skiperjem, ki jih je vozil med ledenimi gorami, po občutku pa sta nato z Aljažem izbrala tiste, ki so se jima zdele dovolj varne za plezanje, da so na njih lahko posneli zanimive kadre. »Pri ledeni gori nikoli ne veš, kaj se bo z njo zgodilo. Same od sebe se obračajo, pokajo in razpadajo, led je zelo trd, a krhek, če na enem koncu udariš s cepinom, se lahko na drugem koncu zaradi sile odlomi več ton ledu. Je poln energije in napetosti. Splezala sva na sedem plavajočih ledenih gor, pri čemer sva vseskozi iskala kompromise – med tem, kar sva želela splezati, in tistim, kar se nama je še zdelo varno. Iskala sva stene, odtajane od sonca, ker sva na takšnih s cepini povzročala najmanj stresa,« še pravi in doda, da ju je jadrnica vsakokrat previdno pripeljala povsem do gore, nato pa se zaradi varnosti odmaknila. Padajoči deli ledu bi na plovilu lahko povzročili preveč škode. S samim snemanjem se med plezanjem razumljivo nista ubadala, ker pa sta bila oprem­ljena z več kamerami (na snemanju so jih imeli okoli petdeset), so posnetki res vredni ogleda.

Klemen in Aljaž priznavata, da njun podvig v plezalnem smislu nima posebne teže, saj se na Grenlandiji dolgih in posebej zahtevnih smeri ne da splezati, a kljub vsemu jima je največji otok na svetu, kjer sonce sveti 24 ur na dan, ostal v posebno lepem spominu. Ogledali so si tudi kite, večinoma zapuščene ribiške vasice in zaliv Disko Bay, se v odmaknjenih zalivih sončili v kratkih rokavih ter med ledenimi ploščami zmrzovali v treh bundah … Skratka, avantura, ki je bila vredna vloženega tveganja.