Ljubezen z Evo
Iz sveta Petra Colnarja (16. del)
Pred poroko
Ko je bila Eva en dan pred poroko, se je poslovila tudi od vseh prejšnjih grehov. Po dolgem slovesu se je čez dober teden vrnila in takoj obnovila staro poznanstvo. Oprostite, saj razumete tisti rek, ki pravi, da stara ljubezen ne zarjavi?
Evin preizkus
Izzivajoča Eva me je očitno načrtno zapeljevala. Med plesom je k meni pritiskala svoje telesne čare. Nisem se ustrašil. Sprejel sem predlog, da nadaljujeva zunaj. Po poljubu je odstopila in pojasnila: »Oprosti. Samo zanimalo me je, kako boš reagiral …«
Bil sem nadvse prijetno presenečen, ker me je v lokalu čakala moja prava Eva.
Čudak iz trgovine
Pravijo, da prava Eva odločilno vpliva na človeka. Na to sem pomislil, ko sem opazil, kako izsušen in zanemarjen moški v trgovini tlači pod jakno neverjetno veliko najmanjših plastičnih vrečk. Zasmilil se mi je. Je šlo za krajo brez vrednosti?
Zunaj sem ga ponovno zagledal. Obletavala ga je jata ptic, saj jim je ponujal zrnje, ki jim ga je kupil. Bil je srečen. Ne vem, kaj, kdo, kako in zakaj, vendar sem se sramoval, ker sem ga pri sebi najprej obsojal.
Ob priložnosti ga bom ogovoril in mu ponudil pomoč.
Tri Eve
Tri Eve še vedno rad zagledam: Evo s psičkom, sosedo in rdečelasko. Seveda ne samo te tri …
Evo s psičkom sem skoraj vsak dan videl iz avtomobila. Odhajal sem po opravkih, ona pa je sprehajala svojega psička. Kmalu je prišlo v navado, da sva si pomahala. Zima je to sicer močno omejila.
Soseda je pač soseda. Če pa je še hčerka znanke, lepa, prijazna in enakega imena kot dama s psičkom, je pogled še lepši.
Rdečelasa Eva mi je bila simpatična že tedaj, ko še ni bila rdečelasa. Bila je prijateljica in vrstnica mojih hčerk. Ker je več let nisem videl, sem ji telefoniral. Opravičil sem se in vprašal, ali je ona tista rdečelaska iz soseščine. Zaslišal sem najprijetnejši smeh. Pojasnila mi je, da ni več rdečelaska, in obljubila, da me bo obiskala. Ja, no – doslej me še ni.
Še to: prijatelj mi je povedal, da ni večjega nesmisla kot iskati Evo po barvi las …