Znamke so strast, ki ne mine

Na kulturnem večeru v Podbrezjah je gostoval filatelist Mihael I. Fock. Predstavil je svojo knjigo o znamkah iz afriške države Mozambik. Z njo je požel veliko priznanj med zbiralci v Angliji.

Nedavni kulturni večer v Pirčevem domu v Podbrezjah je bil nenavaden za vaško okolje. Vseeno je privabil najbolj zvedave domačine in tudi ugledne goste. Predsednici Kulturno umetniškega društva Tabor Podbrezje Nataši Kne Leben se je pridružil v pogovoru krajan, ki že več let prebiva v obnovljeni vili na griču nad podružnično šolo. Mihael I. Fock izhaja iz družine znanih kranjskih industrijalcev. Po svojih prednikih pa je podedoval tudi zanimanje za pomorstvo, lokostrelstvo, fotografijo in zbiranje znamk.

»Znamke sem zbiral že kot otrok. Oče mi je zapustil svojo filatelistično zbirko. Nato sem jo dolga leta širil. Otroci zbirajo znamke predvsem zaradi lepih slik. Resni filatelisti počnemo te stvari z drugimi nameni. Znamke zbiramo po tematikah. Ker me zanima lokostrelstvo, jih imam veliko na to temo. Približno pet let sem dopolnjeval zbirko znamk iz Mozambika. Gre za nov pristop, ki zbiranje širi na proučevanje zgodovine v obdobju izdaje znamk. Tako je nastala moja druga knjiga o znamkah z naslovom Companhia do Nyassa. Raziskoval sem, kaj je bila ta družba in kateri so bili njeni cilji. Opisujem delo družbe v portugalski vzhodni Afriki pri izdaji znamk v letih 1894 do 1929,« je povedal Mihael I. Fock, ki je predlani izdal pri Filatelistični zvezi Slovenije svojo prvo knjigo o znamkah z naslovom Academia Traiectina (1936).

Sproščen klepet o znamkah z motivi afriških živali, pomorščaka Vasca da Game in drugih znanih ljudi je razkril, da gre za veliko več kot knjigo o znamkah. V njej je veliko podatkov o razvoju prvih znamk v Mozambiku in pojavu tiskanih znamk okrog leta 1900. Govori pa tudi o zasužnjevanju domorodcev, ki so jih Arabci lovili na ozemlju okrog jezera Nyassa ter jih prodajali Angležem in Portugalcem. Priča o misijonarjih in njihovih postajah ob jezeru, kjer so ob koncu 19. stoletja upočasnili ritem lova na sužnje. Spominja na raziskovalca Afrike Davida Livingstona, ki se je vključil v boj proti zasužnjevanju. Zajema čas bojev tujih vojsk med prvo svetovno vojno, ko so znamke tiskali vojaški poštni uradi. Angleži so ob preboju prek jezera odprli svoj poštni urad. V njem so uporabili kar znamke družbe Nyassa s svojim žigom, ki so danes zelo redke in cenjene med filatelisti. Seveda knjiga opisuje tudi mnoge lepote tega predela Afrike.

»Za razliko od mojega brata sam še nisem bil tam nikoli. To pomeni, da sem raziskoval na daljavo. Pogovarjal sem se z mnogimi, ki so delali v Mozambiku. Prebiral sem literaturo in obiskoval dražbe znamk. Posebna vrednost je, ko zbereš vse serije znamk. Družba iz Nyasse je postavila 17 poštnih uradov. Natisnila je svoje znamke v enajstih izdajah, v katerih je bilo približno 120 različnih znamk. Večinoma so jih prodali za filatelistične namene. Malo znamk so poslali na pismih, zato so največ vredna prav pisma. Skoraj vsako zase je unikat, saj pove zgodbo o namenu pošiljke,« je pojasnil vneti zbiralec znamk. Priznal je, da je zbiranje znamk precej podobno igram na srečo. Gre za strast, ki se nikoli ne neha. Tudi pri njem je močna in dolgotrajna.

Predsednik Filatelistične zveze Slovenije Igor Pirc je seznanil udeležence večera, da je Mihael nenavaden in širok človek. Je navdušen lokostrelec, veslač in fotograf. Posebej izstopa v delu njihove zveze. Je akreditiran sodnik za tradicionalno filatelijo pri evropski zvezi FEPA. Je član ameriške filatelistične zveze in angleškega kluba The Royal Philatelic Society London, kjer so le trije člani iz Slovenije. V Angliji je požel veliko priznanj ob predstavitvi svoje druge knjige o znamkah. V Podbrezjah je pripravila posebno presenečenje njemu in obiskovalcem glasbena skupina Uluru iz Ljubljane, ki je z igranjem na ljudska glasbila pričarala afriške ritme in prikazala posnetke iz Mozambika.