Varna vožnja za vse začetnike

Besedilo: Maja Korošak
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. avgust 2010 / 06:00

S petkovim dnem bodo vozniki začetniki prevzeli novo obveznost: prav vsak, ki bo po tem datumu pridobil vozniško dovoljenje, bo moral v roku dveh let oziroma do 21. leta opraviti še poseben, dodaten program usposabljanja. Sestavljen je iz vožnje odličnosti (ta bo sicer kmalu ukinjena) in varne vožnje, ki predstavljata praktični del, ter dvourne delavnice na temo psihosocialnih odnosov med udeleženci v prometu.

»Pričakujemo, da se bo s tem ukrepom zvišala varnost na naših cestah, zlasti mladih voznikov med 18. in 24. letom starosti,« je povedal Dušan Vučko, generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve. »Ne moremo z zagotovostjo reči, za koliko odstotkov, vendar pa nam dejstvo, da bo od zdaj naprej približno 29 tisoč novih voznikov na leto opravilo ta dodaten program, daje trdno upanje, da se bo varnost zagotovo povečala. Program bo mladim voznikom dal tista znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za to, da se varno vključujejo v promet, in jih opozoril na pasti, ki jih čakajo na cesti. Čas pa bo pokazal, ali smo s programom dosegli zadovoljive učinke.«

Ministrstvo za notranje zadeve je ta projekt izpeljalo v začetni fazi, od 1. septembra naprej pa naj bi vse aktivnosti v zvezi z njim prevzela novoustanovljena Javna agencija za varnost prometa. Avtošole in zainteresirane organizacije se v tem trenutku intenzivno pripravljajo na izvajanje novega programa, prav tako pa se izgrajujejo peti poligoni za učenje varne vožnje, kolikor jih imamo v Sloveniji. Poligon na Vranskem večinoma pogoje že izpolnjuje, po en poligon naj bi bil dokončno zgrajen še v Logatcu, Murski Soboti, Celju in Krškem.

Dejstvo je, da se je v primerjavi z lanskim letom število prometnih nezgod s smrtnim izidom v sedanjem, prvem polletju zmanjšalo za približno 26 odstotkov. Za približno 17 odstotkov je manj nesreč z lahko telesno poškodbo in za skoraj 29 odstotkov manj nesreč s hudo telesno poškodbo. »K temu izboljšanju prispevajo različni dejavniki: poostren nadzor policije, strožja zakonodaja, novi kilometri avtocest in tehnično ustreznejša vozila,« je še dodal Dušan Vučko.

Kako so na novi program pripravljene avtošole na Gorenjskem? V večini avtošol trenutno usposabljajo trenerje varne vožnje, za izvedbo psihosocialnih delavnic pa bodo najemali zunanje sodelavce (zahtevana je univerzitetna izobrazba družboslovne smeri). Ponekod ostajajo skeptični in menijo, da obstaja veliko možnosti za to, da bo država oziroma ministrstvo še pred začetkom izvajanja uvedla kakšne spremembe na tem področju. Ali pa da se bo ugotovilo, da se na ta način, kot predpisuje zakon, program za vse voznike začetnike ne bo mogel izpeljati.

Avtošola B&B iz Kranja je največja avtošola v Sloveniji in je na Gorenjskem edina, ki izvaja usposabljanje za trenerje in voditelje delavnic. Hkrati že dalj časa organizirajo treninge varne vožnje, tako da so dobro pripravljeni za izvajanje novega programa. Kam bodo morali hoditi gorenjski vozniki začetniki, da bodo lahko opravili varno vožnjo in delavnico? »Kandidati se bodo lahko sami odločili, kje in pri kateri pooblaščeni organizaciji bodo to naredili,« je povedal Boštjan Paušer iz B&B-ja. »Cena bo enaka pri vseh izvajalcih. Naša avtošola bo za zdaj varno vožnjo izvajala na Gorenjcem najbližjem ustreznem poligonu v Šentvidu pri Celovcu (St. Veit) v Avstriji, kjer tudi sicer že več let izvajamo program varne vožnje. Ta poligon velja za enega najsodobnejših v Evropi.«

Varna vožnja bo obsegala šest ur in je večinoma sestavljena iz praktičnih vaj na poligonu. »Če bo cena programa to omogočala, bomo začetnikom ponudili dve dodatni vaji, toliko kot jih sicer obsega naš celodnevni trening varne vožnje,« zagotavljajo pri avtošoli B&B.

In kaj bo konkretno vsebina te varne vožnje? Boštjan Paušer: »Po enournem teoretičnem uvodu bomo začeli z osnovno vajo, vožnjo slaloma, in pri tem pogledali pravilno nastavitev volana, nastavitev sedeža, vzglavnikov, varnostnega pasu, držo volana in njegovo preprijemanje. Nekaj besed pa bomo spregovorili tudi o varnem prevozu potnikov, tovora in ne nazadnje otrok. Druga vaja je zaviranje v sili pri različnih hitrostih in na različnih podlagah. »Vozniki ugotavljajo, da se zavorna pot lahko močno podaljša, tudi do trikrat ali štirikrat, če je cesta mokra, poledenela, zasnežena. Velikokrat nam vozniki, ki vozijo že dvajset let ali več, povedo, da še nikoli niso tako močno zavirali kot na tej vaji.« Tretja vaja je vožnja v zavoju, kjer lahko dodajo tudi ovire v ovinkih. »Tu se pokažejo tudi prednosti elektronskih varnostnih sistemov, ki vozniku pomagajo pri obvladovanju nevarnih situacij.« Ta vaja je nekoliko bolj zabavna, ko dva voznika vozita v krogu in poskušata ujeti eden drugega. »Tu se pokaže, kako tanka je meja med situacijo, ko vozilo še obvladamo in ko že začne drseti.« Ena od vaj je namenjena varnostni razdalji. Vozniki se običajno ne zavedajo, kakšna varnostna razdalja je potrebna, da imajo dovolj časa za reagiranje. »Predstavljamo si situacijo, ko vozimo skozi naselje pri hitrosti 50 kilometrov na uro. Vsakega udeleženca prosimo, da se postavi za inštruktorjevo vozilo na takšni razdalji, kot se običajno pelje skozi naselje. Izberemo povprečje razdalj vseh kandidatov in na tej razdalji potem poskušajo voziti za učiteljevim vozilom. V nekem trenutku učitelj nenadoma močno zavre (situacija, ko na primer na cesto priteče otrok) in izkaže se, da se skoraj vsi ustavijo šele takrat, ko so že vzporedno z njim ali pa še celo kasneje,« je povedal Boštjan Paušer. Opisanim in še nekaterim vajam sledi psihosocialna skupinska delavnica, ki traja dve učni uri. Na njih se udeleženci pogovarjajo o odnosih med udeleženci v prometu, o vzrokih za nesreče, njihov namen pa je vzbuditi zavest o tveganjih pri vožnji in voznike spodbuditi k temu, da prepoznajo svoje prednosti in svoje slabosti ter vožnjo prilagodijo resničnim sposobnostim.