Prava pomoč je razvojna pomoč

Prvič v zgodovini Iskratela so v tem visokotehnološkem podjetju dobili pomoč države z vložkom v razvojni projekt. Že prihodnje leto si obetajo iztržiti dvajset milijonov evrov.

Kranj – »Za nas je to zgodovinski dogodek. Prvič v zgodovini Iskratela smo dobili večjo razvojno pomoč, ki pomembno vpliva na naš razvojni ciklus. Naš cilj je ohraniti lastno blagovno znamko in lastne proizvode, ki jih koncipiramo, razvijamo, izdelamo, tržimo in tudi prodajamo sami. Nastopamo na trgu, kjer je konkurenca med svetovnimi velikani telekomunikacijskih izdelkov in storitev surova, neizprosna, neusmiljena. Ključna so zato vlaganja v razvoj, za katerega nameni Iskratel povprečno letno dvajset milijonov evrov. Imamo svojo lastno znamko, ime, lastne proizvode in lastno tržno mrežo na vzhodu, prizadevamo si ustvariti tržno mrežo tudi na zahodu. Od nadaljnjega razvoja lastnih proizvodov in ohranitve razvojnih delovnih mest je odvisen naš nadaljnji obstoj.« Tako bi lahko strnili misli glavnega direktorja Iskratela Andreja Polenca o pomenu razvojne podpore razvojnemu projektu KKISS na torkovi predstavitvi.

Odpirajo možnost sodobnim storitvam

Razložiti preprosto, za kakšen projekt pri tem gre, je zelo težka naloga. Kratica KKISS pomeni konvergenčna komunikacijska infrastruktura za sodobne storitve, kar pomeni razvoj izdelkov, s katerimi naj bi klasično telefonsko (analogno telekomunikacijsko) omrežje nadgradili v omrežje naslednje generacije, ki temelji na IP (internetnem protokolu) in omogoča sodobne multimedijske komunikacijske storitve. V projektu, ki naj bi trajal dobri dve leti, poleg Iskratela sodelujejo še štiri podjetja: Marand, Perftech, Rap-ing in Src.si in je skupaj ocenjen na 11,3 milijona evrov in pri tem je država prek tehnološke agencije Slovenije TIA projekt podprla z 4,7 milijona evri. Delež Iskratela v projektu je 5,8 milijona evrov in pri tem je deležen za 2,1 milijona evrov razvojne podpore.

Uspeh tudi za TIA

Uspešen razvoj projekta KKISS pa je uspeh tudi za Javno agencijo za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA), ki je bila ustanovljena leta 2004, je poudaril njen direktor dr. Franc Gider. TIA kot osrednja institucija za spodbujanje tehnološkega razvoja v Sloveniji opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge na področju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, v skladu s sprejetim nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in drugimi nacionalnimi programi na področju tehnološkega razvoja in inovativnosti. Obseg sredstev in število projektov, ki jih TIA sofinancira in pomaga pri njihovi izvedbi, iz leta v leto narašča. V letu 2009 teče več kot štiristo raziskovalno-razvojnih in inovativnih projektov, v katere je vključenih prek petsto podjetij. Letos je 350 razvojnim projektom namenjenih 160 milijonov evrov.

Sklenjeni že konkretni posli

Pravo potrditev uspešnega razvojnega projekta pa seveda dajejo konkretno sklenjeni posli na trgu. Tako je Iskratel z rusko družbo Central Telekom že sklenil pogodbo, vredno pet milijonov evrov, za nadgradnjo telefonskih central in omrežja v mestu Voronjež z več kot milijonom prebivalcev v omrežje naslednje generacije, ki temelji na internetnem protokolu. Z novimi klicnimi centri in gradniki IMS arhitekture omrežja bodo občutno povečali zmogljivosti omrežja in omogočili sodobne multimedijske komunikacijske storitve. Iskratelu je na natečaju uspelo pridobiti posle v konkurenci globalnih podjetij, kot so Huawei, Alcatel, NSN in Cisco. Tako nadgradnjo želijo izvesti tudi v Sloveniji, saj potrebujejo tudi domače reference. S Telekomom Slovenije se o tem že dogovarjajo.

Pomemben uspeh v že omenjenih prizadevanjih za nastop na zahodnih trgih pa predstavlja tudi v teh dneh podpisana milijon evrov vredna pogodba z ameriškim multinacionalnim koncernom Avaya o pilotnem projektu multimedijskega središča, namenjenega bolnišnicam. Uspeh bo pomenil večmilijonske posle v prihodnjih letih.

Kriza letos posle skoraj prepolovila

Ob vseh teh razveseljivih novostih in napovedih se seveda ni bilo mogoče izogniti trenutnim kriznim razmeram. Ker so investicije prva žrtev krize, so se Iskratelovi kupci najprej morali odreči prav investicijski opremi, ki jo proizvaja Iskratel. Kljub kar korenitim ukrepom – od 1170 zaposlenih v skupini Iskratel so število zmanjšali za 220 delavcev, od 860 zaposlenih v Sloveniji pa za 130 delavcev, ocenjujejo, da bodo poslovno leto 2009 zaključili s približno desetimi milijoni izgube, saj se bodo prihodki z lanskih 144 milijonov evrov zmanjšali na 76 milijonov evrov. Tudi po zaslugi opisanega uspešnega razvoja za prihodnje leto planirajo dvig prihodkov na 102 milijona evrov in dvig dodane vrednosti na zaposlenega na prek šestdeset tisoč evrov, kar so v Iskratelu v preteklih letih že dosegli.