Na Jezersko je prišla na prakso

Jezersko - Emilija Virnik, po domače Štularjeva, je bila rojena 17. oktobra 1919 v Stanežičah. V Ljubljani je hodila k nunam v gospodinjsko šolo in opravila gostinsko šolo, nato pa so izšolana dekleta poslali na prakso. Emilija je prišla k Štularju na Jezersko, kjer je bila takrat še gostilna. Delala je dve leti, nato se je začela vojna, ki jo je preživela doma v Stanežičah, vmes pa so jo še večkrat poklicali na delo v gostilno. Leta 1946 se je na Štularjevo vrnila kot nevesta, poročila se je z domačim sinom Tonetom. Poročena sta bila 31 let, sedaj je ravno toliko časa tudi vdova. Zakon je ostal brez otrok, tako da sedaj živi sama, naslednik na kmetiji, kjer že dolgo ni več gostilne, pa je možev nečak.

»Kar dobro mi gre, gospodinjim si še sama, včasih mi pri tem priskočijo na pomoč,« pove še vitalna Emilija Virnik, ki jo je ob njenem 90. rojstnem dnevu obiskal tudi župan Milan Kocjan. Emiliji pa je bila dodeljena tudi naloga, da kot ena najstarejših občank prereže trak ob odprtju Lustikovega mostu.