Nov razvojni padec Gorenjske

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kranj / petek, 16. oktober 2009 / 06:00

Gorenjska je v najnovejšem predlogu proračuna prikrajšana za nekaj pomembnih projektov. Ali bodo tokrat gorenjski župani in poslanci strnili vrste?

Kranj – »V državnem proračunu za prihodnji dve leti, ki naj bi bil razvojno naravnan, ni projekta GORKI (ureditev kanalizacije, vodovodov in čistilnih naprav), ki je strateškega pomena za razvoj in kvaliteto življenja na Gorenjskem. Projekt je popolnoma črtan,« je bil v začetku tedna osupel poslanec SDS Branko Grims. Projekt GORKI je bil lani sicer razbit na štiri podprojekte, noben pa v državnem proračunu nima podpore. Na ta način, tako Grims, naj bi vlada trajno uničila evropski projekt, čeprav je do leta 2013 edino obdobje, ko lahko gorenjske občine še črpajo denar iz Evropske unije.

»Gorenjski župani in poslanci smo ministrstvo za okolje in prostor opozorili na izpad denarja za nadaljevanje projekta GORKI. Dobili smo zagotovila, da se bo projekt nadaljeval, v vsakem primeru bomo podali tudi predlog amandmaja,« pravi Damijan Perne, poslanec Zaresa in župan Mestne občine Kranj. »Odločitev, da se dve leti na tem področju ne bi nič dogajalo, je slaba. Na okoljskem ministrstvu so nam zagotovili, da ta še ni dokončna in bodo projekte uvrstili v načrte razvojnih programov (NRP),« pravi poslanec in župan Tržiča Borut Sajovic, kjer 25 milijonov vreden kohezijski projekt že izvajajo in dodaja, da je krivcev več. »Kdo je kriv, niti ni pomembno, slišal pa sem izgovor, da projekti, vredni več kot sedemdeset milijonov evrov, niso bili pripravljeni. Nekaj je bilo pripravljeno, zato je problem, da jih ni v NRP-jih,« pravi Tomaž Tom Mencinger, poslanec SD in župan Jesenic.

Puščica je letela tudi na regionalno razvojno agencijo BSC Kranj, direktor Bogo Filipič pa odgovarja: »Projekt GORKI od lanskega decembra ne obstaja več, saj je razpadel, mi pa jih ne vodimo več.« Od štirih podprojektov je bil Službi RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) oddan le eden. Zato pa so toliko bolj veseli na Škofjeloškem, saj je njihov projekt Urejanje porečja Sore (drugo ime s podobnim programom ureditve vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav) sprejet in je zanj zagotovljen tako evropski kot državni denar. »Prihodnje leto se bo na Škofjeloškem začela graditi komunalna in vodovodna infrastruktura,« nam je približno 50-milijonski projekt potrdil Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora.

Vendarle v načrtu razvojnih programov?

Mencinger dodaja, da si bo prizadeval za vnovično uvrstitev projektov v NRP-je do leta 2014, kar bi ob rebalansu prihodnjih proračunov (in izpadu kakega drugega projekta) znova oživilo podprojekte. Vsaj za nekatere naj bi že kmalu pridobili gradbena dovoljenja. Skupnega koordinatorja (priganjača) za štiri projekte danes ni več, med sogovorniki pa smo slišali, da kdor ni kupil srečke (oddal projekta), tudi dobitka (evropskega denarja) ne more pričakovati. Sajovic krivde ne pripisuje le državi, ampak tudi pripravljavcem dokumentov (občine), saj projekti še niso pripravljeni: »Ko bodo projekti pripravljeni in bodo občine imele denar, pa je treba takoj v izvajanje.«

Evropska unija je določila, da morata biti preskrba z vodo in njeno čiščenje zagotovljeni do leta 2015, sicer bodo kazni. V Komunali Kranj, kjer upravljajo Krvavški vodovod in čistilno napravo v Kranju (dva od štirih podprojektov), nam je direktor Ivan Hočevar povedal: »Ne glede na to, ali bodo načrtovane investicije realizirane ali ne, bomo kot izvajalci javne službe skrbeli za nemoteno delovanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja kot tudi čistilne naprave.« Če posodobitev čistilne naprave ne bo mogoča, bodo morali z zastarelo tehnologijo omogočiti nadaljnje delovanje, vendar na ta način ne bodo mogli realizirati zastavljenih nalog s strani občine, hkrati pa pričakujejo, da bo zaradi starosti vodovodnih sistemov prihajalo do pogostejših okvar in posledično motenj pri preskrbi s pitno vodo.

Izpadla tudi dva velika cestna projekta

Iz državnega proračuna pa sta izpadli še vsaj dve pomembni investiciji na Gorenjskem. Cesta Hotemaže-Britof je bila pri rebalansu proračuna še upoštevana, pripravljeni so vsi dokumenti (na občinske stroške), v teku so odkupi nepremičnin … »Gradnja je zamaknjena za pet let, čeprav korenine projekta segajo že v leto 1981 in je na tem odseku na kilometer največ mrtvih in ranjenih otrok,« je zgrožen poslanec Grims. »Ogorčen nisem le jaz, ampak tudi naši občani, zato se mora to popraviti,« pa pravi Miro Kozelj, župan Šenčurja.

Tako županu kot prebivalcem ob najdlje načrtovani cesti v Sloveniji je dovolj: »Napovedujem najostrejše oblike protesta, vključno z zaporami cest. Ne morem se znebiti občutka, da zadaj niso le ekonomski razlogi, ampak tudi politični, ker ne prihajam iz prave stranke. Nedopustno je, da bi bili za to kaznovani naši občani.« Izpad denarja iz državnega proračuna za omenjeno povezavo je opazil tudi kranjski župan Perne: »Preveril bom, zakaj denarja ni, saj je bila gradnja omenjene ceste vseskozi v načrtih.«

Na primerno ureditev križišča (krožišča) z regionalno cesto (med sedanjima križiščema v Šenčurju naj bi zgradili štiripasovnico) pa bodo očitno morali še nekaj časa čakati tudi podjetniki v Obrtno-poslovni coni Šenčur. Ena najhitreje razvijajočih se con ima neurejen izvoz, iz cone izvoz v levo danes ni mogoč, čeprav bo tu kmalu delalo že čez tisoč ljudi. Tako kot pri cesti Hotemaže–Britof pa je tako županu Kozelju kot uporabnikom cone zadosti, saj je Občina Šenčur zagotovila sprejem vseh potrebnih aktov, zemljišča so skoraj v celoti odkupljena, vendar denarja v prihodnjih dveh letih ni.

Pred kratkim so za Gorenjski glas v Direkciji za ceste pojasnili, da morajo zaradi spremembe zakonodaje dopolniti projekt (vključen mora biti podhod za pešce in kolesarje). »Po pridobitvi vseh potrebnih dokazil o razpolaganju z zemljišči (nekaj jih morajo dokupiti) in zagotovitvi finančnih sredstev v državnem proračunu pa bo mogoče objaviti javni razpis za gradnjo,« so takrat povedali na DRSC, sedaj pa je jasno, da denarja v proračunu ni. Vrednost investicije na podlagi projektantske ocene znaša 1,6 milijona evrov.