Mladi presedijo tudi po deset ur na dan

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 06:00

Nezdrava prehrana in premalo gibanja povzročata vse več nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in maščobe, kot rizični dejavniki za nastanek bolezni srca in ožilja. Pogostejše so bolezni sklepov, hrbtenice in rakave bolezni. Zato je pomembno, da o tem čim več govorimo in da z izobraževanjem začnemo že pri mladih.

V povprečju slovenski četrtošolci v prostem času med tednom presedijo skoraj štiri ure na dan, sedmošolci skoraj pet ur na dan. Gledajo televizijo, sedijo za računalnikom, pišejo domačo nalogo. Če tem uram dodamo še sedenje v šoli (od pet do šest ur), ugotovimo, da dnevno presedijo do deset ur ali več. Otroci in mladostniki so telesno najbolj dejavni v šoli, dekleta so na splošno manj dejavna od fantov. »Otrok bi se moral, poleg telovadbe v šoli, gibati še vsaj eno uro na dan in to prav vsak dan. Glede na to, da se veliko otrok giblje samo v šoli, bi moralo biti več šolskih ur telovadbe,« pravi specialistka interne medicine Karmen Janša, ki o pomenu gibanja in zdrave prehrane pogosto predava otrokom in mladostnikom.

V slovenski raziskavi leta 2005 so analizirali podatke o teži in višini otrok in mladostnikov. Čezmerno je prehranjenih 18,4 odstotka petletnih dečkov in 20,9 odstotka petletnih deklic; 9 odstotkov petletnih fantičev in 7,9 odstotka petletnih deklic je predebelih. Med mladostniki in mladostnicami je 17,1 odstotka fantov in 15,4 odstotka deklet čezmerno prehranjenih ter 6,2 odstotka in 3,8 odstotka deklet debelih. »Vzrokov, zakaj je nekdo debel, je več. Eden teh je zagotovo genetska pogojenost, saj kar 250 genov govori o tem, kakšen bo človek, na primer kakšno razporeditev maščevja bo imel. Da pa se genetika izrazi, je zelo pomemben vpliv okolja. Nezdrava prehrana v njeni sestavi, hitra prehrana, telesna nedejavnost in nizka samopodoba, vse to lahko vodi v debelost,« pravi Janševa. Zelo pomemben je tudi vzorec prehranjevanja v družini, ki preide s staršev na otroka (v starosti od 25 do 64 let je čezmerno prehranjenih kar 54 odstotkov Slovenk in Slovencev, predebelih pa 15 odstotkov.)

Zdrava prehrana: tolikokrat slišali, a preslišali

V Sloveniji na splošno pojemo preveč maščob, še posebej nasičenih maščob živalskega izvora, premalo pa jemo sadja in zelenjave. »Pri mladih opažamo, da izpuščajo zajtrk, ampak ravno zajtrk je tisti obrok, ki ga najbolj potrebujejo za energijo za dopoldansko delo v šoli. Jutranji obrok zelo dobro vpliva na delovanje možganov, ki se prehranjujejo z glukozo,« pravi Janševa.

Pomembno je, da imamo pet obrokov na dan in da znamo izbrati živila. Na dan (tako otroci kot odrasli) naj bi zaužili od 55 do 60 odstotkov ogljikovih hidratov, ki so pomembni kot vir energije, za izgradnjo tkiv, so tudi vir vitaminov, vlaknin in mineralov. »Če se želimo zdravo prehranjevati, potem izberemo živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom; to so ovseni kruh, polnozrnati kruh, ržen kruh, testenine al dente ... Najnižji glikemični indeks ima zelenjava,« pravi Janševa.

Na dan naj bi zaužili približno trideset gramov vlaknin, ki dobro vplivajo na prebavo in preprečujejo bolezni črevesja. »Maščob naj bi zaužili od 25 do 30 odstotkov na dan. Maščobe so shramba, vir energije in vitaminov. Nenasičene maščobe organizem potrebuje, saj vsebujejo esencialne maščobne kisline, ki so nujne za gradnjo tkiv. Te so v olivnem in rastlinskem olju, pa tudi v oreščkih,« pravi sogovornica. Karmen Janša zagovarja mešano, raznovrstno prehrano in je kritična do vegetarijanstva v otroških letih: »Majhni otroci morajo jesti tudi meso, ki vsebuje dovolj beljakovin, ki so pomembne za izgradnjo mišic in tkiv. Tudi odrasli vegetarijanci morajo zelo dobro obvladati prehrano, da dobijo v telo vse potrebne snovi.« Beljakovine, teh naj bi bilo na dan v naši prehrani od 15 do 20 odstotkov, so tudi v ribah, sirih in stročnicah. Tako kot odrasel človek naj bi tudi otrok popil od enega in pol do dveh litrov vode na dan.

Gibanje kot način življenja

»Ko je otrok majhen, ogromno truda vloži v to, da shodi. Če bi star človek lahko izbiral, potem bi se šele nazadnje odrekel hoji. Med otroškimi leti in jesenjo življenja pa je obdobje, ko se nam kar nič ne ljubi,« ponazori Janševa. Če so enajstletne deklice v povprečju telesno dejavne vsaj eno uro na dan 4,2 dneva v tednu in enajstletni fantje 4,9 dneva, pa so petnajstletne deklice v povprečju telesno dejavne vsaj eno uro na dan samo še 3,4 dneva v tednu, fantje pa 4,2 dneva v tednu.

»Pomembnih je več vrst gibanja. Največ naj bi bilo aerobne vadbe, to so hoja, tek, kolesarjenje, igre z žogo, plavanje, smučanje. Aerobna vadba dobro vpliva na srce in ožilje in na pridobivanje telesne kondicije. Drugi sklop so vaje za moč, kot so na primer počepi, sklece, tudi fitnes, s katerimi krepimo držo, kosti in vezi. Tretje so raztezne vaje, ki so pomembne za gibljivost sklepov in kot preventiva pred poškodbami po teku, kolesarjenju ... Raztezne vaje priporočamo tudi kot jutranjo telovadbo,« pravi Karmen Janša.

Gibanje ni dobro samo za lepše telo, ampak vpliva tudi na dobro psihično počutje, poleg tega krepi tudi družinske vezi. »Če se starši odpravijo na sprehod skupaj z otrokom, imajo veliko časa za pogovor,« pravi Janševa. Gibanje v naravi sprosti misli, preprečuje depresijo in celo zmanjša se želja po mastni prehrani, na kar nas telo samo opozori. Več gibanja je treba vnesti že pri vsakodnevnih opravilih, na primer s hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom. »Pomembno je, da pomen gibanja in zdrave prehrane sežeta že do mladih ljudi in da je čim manj popravnih izpitov v odraslosti. Zaradi debelosti je namreč vse preveč kroničnih nenalezljivih bolezni,« opozarja Karmen Janša.