Ženskam se ne da več dobivat´ (79)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 12. oktober 2009 / 06:00

Včasih se je na portalih sem pa tja pokazal kakšen profil z (največkrat lažno) fotografijo lepe, na pol razgaljene dolgonoge lepotice, kjer se je potem spletnim upajočim pohotnežem zgodilo, da so po nekaj osladnih in prosečih pismih ugotovili, da se iz njih norčujejo. Večina tovrstnih profilov je bila moško delo. Kakšna deklica ali dve na klic sta se morda res 'izgubili' na portalu, danes pa je opazno več prisotnih tistih, ki vam z veseljem pogledajo v kavo, preberejo, kaj so vam zapisale zvezde, ali pa vam samo napovejo prihodnost. Nekaj je tudi takih, da poklepetajo dvakrat, trikrat, potem pa predlagajo, da bi postali vaš osebni trener, maser, mogoče samo nutricist.´

Verjetno vsega tega – sploh nekakšnih vedeževalskih profilov - ne bi niti opazila, če me ne bi dnevno (ko preletim tistih 55 programov na televiziji) vsaj s treh komercialnih kanalov hkrati gledale različne gospe srednjih let in mi govorile: pokličite, povprašajte po ljubezni, zdravju, denarju, zaupajte nam, pomagali vam bomo, naredili astrološko karto, spoznajte svojo prihodnost.

Spominjam se, da so v času mojega otroštva tako pogosto in na podoben način predvajali le reklame za mehčalce in pralne praške …

V osnovi nimam prav nič proti tistim, ki posedujejo dar, jim je bil kakšen dodaten čut položen že v zibelko, vendar danes je pač tako - pa tudi časi so taki - da večina ljudi potrebuje samo pogovor. Mimogrede pa jim ponudijo še rešitve za prihodnost. Nikakor ne brezplačno.

In tako nekateri pišejo bloge, drugi imajo svoje vedeževalce, tretji pa vse večere presedijo za računalnikom in klepetajo prek spleta.

Opažam tudi, da se vračamo v začetke spletnih klepetalnic, ko ljudje še niso vedeli, da so namenjene spoznavanju, sedaj pa se večini sploh ne da več na kavo. V tem zelo vodijo ženske, ker moški bi se morda še dobili v živo – sploh ni važno s katerega konca Slovenije si, se zaljubljali, celo planirali družino, vendar se večini dam (razen če tip takoj na prefinjen način izpostavi finančno varnost) ne da več dobivati. Obstaja pa tudi zanikanje, saj je nekaterim nerodno, da so se odločile za tovrstno iskanje moškega, druge so poročene, tretje pa tako ne iščejo nič. To plat poznajo tudi moški.

Spletne klepetalnice vse bolj postajajo stičišče članov določene spletne skupine. Ljudje sicer klepetajo privatno, obstaja pa tudi javni klepet, ki v zadnjem času kaže precej bolj nezanimivo, negativno stran prisotnih. Kakšen teden ali dva sem spremljala klepete v eni izmed znanih spletnih klepetalnic in ugotovila, da tudi, če sem sama sodelovala, sem se vsega skupaj naveličala v pičlih desetih minutah. Največkrat ista spletna imena, humorja je malo – predvsem črn, problemi ponovno samskih so dokaj pogosta tema, precej je mlatenja prazne slame, bluzenja o seksu, starih vicev in kuharskih receptov za tisti dan. Redko se kdo s kakšno stvarjo pohvali, če pa se že, potem v smislu 'imam novega partnerja', 'končno je ločitev pravnomočna' ali 'operacijo kolena sem prestal brez problemov'. Da nekdo reče, da si je kupil novo kolo, še gre, če pa doda, da je stalo tri tisoč evrov, pa so odzivi že različni. Saj veste: če je meni crknila krava, naj še sosedu, čeprav gre tu bolj za izražanje 'zakaj ne crkne tudi sosedu'.

Ker nimam ravno posluha za tarnanje, pač večina meni, da sem brezsrčna. Ko moškemu, ki začne z tipičnim stavkom 'kako si?' in dobi odgovor 'fantastično', kar ni jasno, zakaj, saj je svet ja črn in siv, ter poskuša nadaljevati v slogu, 'ja fino, meni pa je danes malce dolgčas' ali pa, 'sem pa žalosten', že po nekaj minutah rečem, da je moja ura sto evrov, dobim največkrat odgovor, da sem nehvaležna in naduta babura in da ni čudno, da sem sama, saj kdo pa bi tako ženšče sploh prenašal.

In če se njegovemu razmišljanju še javno nasmejem, sledijo pač vsa živalska imena, kar jih premore pristen hlev na vasi.