Na postaji jazza so delali, česar ne smejo, in zmagali

Zadnji junijski vikend je pokalo po glasbenih šivih: Rock Otočec, Zlati Glas Konga 2009 in 31. Melodije morja in sonca, kjer so prišli, odpeli in zmagali Kranjčani: Jazz Station.

Raj na Otočcu se je zgodil med vikendom in vreme njegovega programa ni zmotilo. Tradicionalno so bili vsi zadovoljni – obiskovalci in nastopajoči, glasbeni maraton - kakor so poimenovali večere 24., 26. in 27. junija v Kongu, pa je na koncu med štiridesetimi izvajalci iz dveh predizborov izluščil deset finalistov in dobili smo letošnji Zlati glas Konga.

Med nastopajočimi smo tako lahko prisluhnili številnim starim znancem glasbenega odra znanega kraljestva zabave, med njimi celo razvpiti Urški Hočevar Čepin (njen sedanji fant in bivši soprog sta mimogrede poskrbela še za dodatni vložek razvedrilnega programa, saj sta si dovolila izgred), ki se je predstavila z novo pesmijo Plave oči, plava kosa, letošnji zlati glas Konga pa je postala Kranjčanka, ki se kiti s kar nekaj miss in drugimi lepotnimi nazivi Sanja Grohar. Žirijo je prepričala s pesmijo Poletna noč, ki jo je posnela v Španiji, saj dekle že nekaj časa živi razpeta med Barcelono in Slovenijo, kamor se vrača predvsem zaradi službenih obveznosti.

Kranjska skupinica, kvartet Jazz Station pa je zmagal na sobotnih 31. Melodijah morja in sonca (MMS), katere je tokrat po dolgem času namesto NET TV prenašala Televizija Slovenija. Jazz Station so s pesmijo Delam, kar se ne sme (Gaber Radojevič/Miša Čermak/G. Radojevič, Primož Grašič) osvojili 29 točk – prav toliko kot (varovanka Domna Kumra) Petra Pečovnik s Še živim, vendar ker pravila MMS-a določajo, da v primeru, ko dva izvajalca dosežeta enako število točk, odtehtajo točke, dodeljene s strani žirije, so zmagovalci letošnjih Melodij gladko postali Jazz Station. Kakega pretiranega problema tu niti ni bilo, saj strokovne žirije Petra ni ravno prepričala.

Letošnje MMS tako - kot so zapisali na enem internetnih portalov - predstavljajo novi val glasbenih izvajalcev, ki so se trudili razburkati mirno morje slovenske glasbene produkcije, čeprav se je gledalcem pred televizijskimi ekrani včasih zazdelo, da je vse skupaj precej premirno, prebaladno, s pomanjkanjem melosa, pa vendar - zakaj pa ne?