Tadeja Kostov

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Začelo se je v rosnih letih, ko je kot mala Tadeja pela s svojo babico ... Po petju v cerkvenem zboru je odšla po svoje ... Ko je pri štirinajstih letih prvič slišala Fantoma iz opere, se je aktivno začela ukvarjati s petjem, učila pa se je sama. Zaželela si je peti še bolje in v Glasbeni šoli Tržič opravila avdicijo. Sprejel jo je Marcos Bajuk, tamkajšnji učitelj. Njen praded je bil skladatelj Drago Šajnovič: “Zato mi korenine govorijo, da imamo v družini gene za glasbo. To človeka žene naprej.”

Odkritje opernega petja so pri Tadeji spremljali sami šoki. Ko so jo v družini slišali peti, so jokali. Dandanes misli, da je treba opozoriti nase tudi pri direktorjih in upraviteljih kulturnih objektov. Nadalje pa ni do­bro pozabiti na nastope na ljudem pomembnih dogodkih in priložnostih, kjer vedno znova opozarjaš na svoj obstoj.

Osredotočimo se na besedo nastop. Na Slovenija ima talent Tadeja sicer ni prišla naprej, vendar to pripisuje tudi tremi. “Kdor treme nima, ta ni pevec,” nam odvrne Tadeja. “Trema te prepriča v svoje pe­tje in ti daje vedeti, da te skrbi. Nadaljnji razplet dogodkov je le še izjemno doživetje.” Tadeja je mnenja, da je glasba sredstvo prave psihične transformacije, popolnega spreminjanja iz mladca v odraslega, iz dekleta v zrelo žensko, iz fanta v moškega.

“Operno petje ni lahko,” nadaljuje Tadeja. “Operni pevci so kakor atleti. Uporabljaš vse pevske mišice, možgane idr. Za eno pesem se lahko pripravljaš tudi en mesec.” Dobrih pevcev je vedno več, zato se je treba nenehno nadgrajevati. Možnost ni nujno talent, res pa je, da ni toliko iskalcev talentov. Tadeja ima trenutno lažji, dinamičen in tudi k okraskom v obliki npr. tremola usmerjen koloraturni sopran. Naslednja stopnja razvoja je dramatični sopran, ki v zrelih letih gradi še na izražanju, moči in prisotnosti. To zasledimo npr. v Verdijevih operah.

Evropski tip pevskih šol Tadeja opisuje skozi zahtevne avdicije, polne ritmičnih in melodičnih vaj, ter skozi študij, poln aktivnosti in trdega dela. V teh šolah vsako zaznano izboljšanje pevcu omogoča pridobivanje več odrskih izkušenj. Ozaveščenost do drugih kultur in visoka samodisciplina sta le dve od mnogih pomembnih svojstev pevca v nastajanju.

Močna ljubezen do glasbe po njenem odtehta težavnost glasbenega žanra, kot je opera. Naj nam bo petje ljubezen na prvi sluh, na prvo noto. To nam daje pravico do petja, ki če preraste v znanje in ga tudi prerašča, lahko od vedno želene dosežene točke naprej nadgrajuje človeka v umetnost. Za nameček ima Tadeja še posebno rada baročna dela, npr. od Scarlattija in Vivaldija, kjer strukture napovedujejo zanimive zaplete, njej pa začrtujejo želeno izobraževalno pot.

Tadejina življenjska želja je priti v dunajsko operno hišo. Če bo želja močna, bo tudi uresničena. “Vem, da moj čas še ni prišel,” se nasmehne. Trenutno jo žuli želja po boljši prihodnosti, uresničeni skozi uspešen vpis na glasbeno akademijo in na koncu tudi sidranje v glasbeno industrijo. Ne glede na dolgoročno pot pa jo stara želja po udeležbi na npr. X Factorju in podobnih glasbenih prireditvah še vedno mika, ker mali odri dajejo veliko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 15. september 2016 / 12:14

Zmagi za Domžalčane in Kranjčane

Domžalčani so doma premagali Aluminij, ekipa Triglava pa je zmagala na gostovanju.

Objavljeno na isti dan


Šenčur / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:19

Vroče dopoldneve krajšali z ustvarjanjem

Visoko - Kulturno društvo Valentin Kokalj Visoko je s pomočjo Občine Šenčur že peto leto zapored pripravilo enotedenske poletne delavnice. Otroškega živ-žava, kot so jih poimenovali, se je...

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:18

Pastirska veselica

Na Veliki planini so prejšnjo soboto pripravili prvo srečanje narodnozabavnih ansamblov, ki se je razvilo v pravo pastirsko veselico. Slovesnost so imeli te dni v Radovljici, Gorenjce pa smo srečali t...

Humor / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Od cegla do bukve

Nekdanji prvi mož ajdovskega gradbenega podjetja Primorje se je odlično znašel na novem delovnem mestu. Kaj najraje berejo zaporniki? Ekskluzivno za Malega brata.

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Živi za glasbo

Glasbeni oboževalci, navdušenci oziroma fani večino prostega časa namenijo svojim najljubšim glasbenikom ter z njimi dihajo na vsakem koraku. Mednje sodi tudi mladi Julij Koporec iz Predoselj, čigar ž...

GG Plus / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:13

Brvarjev Material

»Kot je v vaških gostiščih navadno, je bila točilnica polna obrazov, podobnih grudam zemlje, tisti za šankom pa je bil neolupljena čebula. Mimo zbirke lovskih trofej z zaprašenim medvedom,...