Naj ji gre vse kakor po notah
Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.
Začelo se je v rosnih letih, ko je kot mala Tadeja pela s svojo babico ... Po petju v cerkvenem zboru je odšla po svoje ... Ko je pri štirinajstih letih prvič slišala Fantoma iz opere, se je aktivno začela ukvarjati s petjem, učila pa se je sama. Zaželela si je peti še bolje in v Glasbeni šoli Tržič opravila avdicijo. Sprejel jo je Marcos Bajuk, tamkajšnji učitelj. Njen praded je bil skladatelj Drago Šajnovič: “Zato mi korenine govorijo, da imamo v družini gene za glasbo. To človeka žene naprej.”
Odkritje opernega petja so pri Tadeji spremljali sami šoki. Ko so jo v družini slišali peti, so jokali. Dandanes misli, da je treba opozoriti nase tudi pri direktorjih in upraviteljih kulturnih objektov. Nadalje pa ni dobro pozabiti na nastope na ljudem pomembnih dogodkih in priložnostih, kjer vedno znova opozarjaš na svoj obstoj.
Osredotočimo se na besedo nastop. Na Slovenija ima talent Tadeja sicer ni prišla naprej, vendar to pripisuje tudi tremi. “Kdor treme nima, ta ni pevec,” nam odvrne Tadeja. “Trema te prepriča v svoje petje in ti daje vedeti, da te skrbi. Nadaljnji razplet dogodkov je le še izjemno doživetje.” Tadeja je mnenja, da je glasba sredstvo prave psihične transformacije, popolnega spreminjanja iz mladca v odraslega, iz dekleta v zrelo žensko, iz fanta v moškega.
“Operno petje ni lahko,” nadaljuje Tadeja. “Operni pevci so kakor atleti. Uporabljaš vse pevske mišice, možgane idr. Za eno pesem se lahko pripravljaš tudi en mesec.” Dobrih pevcev je vedno več, zato se je treba nenehno nadgrajevati. Možnost ni nujno talent, res pa je, da ni toliko iskalcev talentov. Tadeja ima trenutno lažji, dinamičen in tudi k okraskom v obliki npr. tremola usmerjen koloraturni sopran. Naslednja stopnja razvoja je dramatični sopran, ki v zrelih letih gradi še na izražanju, moči in prisotnosti. To zasledimo npr. v Verdijevih operah.
Evropski tip pevskih šol Tadeja opisuje skozi zahtevne avdicije, polne ritmičnih in melodičnih vaj, ter skozi študij, poln aktivnosti in trdega dela. V teh šolah vsako zaznano izboljšanje pevcu omogoča pridobivanje več odrskih izkušenj. Ozaveščenost do drugih kultur in visoka samodisciplina sta le dve od mnogih pomembnih svojstev pevca v nastajanju.
Močna ljubezen do glasbe po njenem odtehta težavnost glasbenega žanra, kot je opera. Naj nam bo petje ljubezen na prvi sluh, na prvo noto. To nam daje pravico do petja, ki če preraste v znanje in ga tudi prerašča, lahko od vedno želene dosežene točke naprej nadgrajuje človeka v umetnost. Za nameček ima Tadeja še posebno rada baročna dela, npr. od Scarlattija in Vivaldija, kjer strukture napovedujejo zanimive zaplete, njej pa začrtujejo želeno izobraževalno pot.
Tadejina življenjska želja je priti v dunajsko operno hišo. Če bo želja močna, bo tudi uresničena. “Vem, da moj čas še ni prišel,” se nasmehne. Trenutno jo žuli želja po boljši prihodnosti, uresničeni skozi uspešen vpis na glasbeno akademijo in na koncu tudi sidranje v glasbeno industrijo. Ne glede na dolgoročno pot pa jo stara želja po udeležbi na npr. X Factorju in podobnih glasbenih prireditvah še vedno mika, ker mali odri dajejo veliko.