Tadeja Kostov

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Začelo se je v rosnih letih, ko je kot mala Tadeja pela s svojo babico ... Po petju v cerkvenem zboru je odšla po svoje ... Ko je pri štirinajstih letih prvič slišala Fantoma iz opere, se je aktivno začela ukvarjati s petjem, učila pa se je sama. Zaželela si je peti še bolje in v Glasbeni šoli Tržič opravila avdicijo. Sprejel jo je Marcos Bajuk, tamkajšnji učitelj. Njen praded je bil skladatelj Drago Šajnovič: “Zato mi korenine govorijo, da imamo v družini gene za glasbo. To človeka žene naprej.”

Odkritje opernega petja so pri Tadeji spremljali sami šoki. Ko so jo v družini slišali peti, so jokali. Dandanes misli, da je treba opozoriti nase tudi pri direktorjih in upraviteljih kulturnih objektov. Nadalje pa ni do­bro pozabiti na nastope na ljudem pomembnih dogodkih in priložnostih, kjer vedno znova opozarjaš na svoj obstoj.

Osredotočimo se na besedo nastop. Na Slovenija ima talent Tadeja sicer ni prišla naprej, vendar to pripisuje tudi tremi. “Kdor treme nima, ta ni pevec,” nam odvrne Tadeja. “Trema te prepriča v svoje pe­tje in ti daje vedeti, da te skrbi. Nadaljnji razplet dogodkov je le še izjemno doživetje.” Tadeja je mnenja, da je glasba sredstvo prave psihične transformacije, popolnega spreminjanja iz mladca v odraslega, iz dekleta v zrelo žensko, iz fanta v moškega.

“Operno petje ni lahko,” nadaljuje Tadeja. “Operni pevci so kakor atleti. Uporabljaš vse pevske mišice, možgane idr. Za eno pesem se lahko pripravljaš tudi en mesec.” Dobrih pevcev je vedno več, zato se je treba nenehno nadgrajevati. Možnost ni nujno talent, res pa je, da ni toliko iskalcev talentov. Tadeja ima trenutno lažji, dinamičen in tudi k okraskom v obliki npr. tremola usmerjen koloraturni sopran. Naslednja stopnja razvoja je dramatični sopran, ki v zrelih letih gradi še na izražanju, moči in prisotnosti. To zasledimo npr. v Verdijevih operah.

Evropski tip pevskih šol Tadeja opisuje skozi zahtevne avdicije, polne ritmičnih in melodičnih vaj, ter skozi študij, poln aktivnosti in trdega dela. V teh šolah vsako zaznano izboljšanje pevcu omogoča pridobivanje več odrskih izkušenj. Ozaveščenost do drugih kultur in visoka samodisciplina sta le dve od mnogih pomembnih svojstev pevca v nastajanju.

Močna ljubezen do glasbe po njenem odtehta težavnost glasbenega žanra, kot je opera. Naj nam bo petje ljubezen na prvi sluh, na prvo noto. To nam daje pravico do petja, ki če preraste v znanje in ga tudi prerašča, lahko od vedno želene dosežene točke naprej nadgrajuje človeka v umetnost. Za nameček ima Tadeja še posebno rada baročna dela, npr. od Scarlattija in Vivaldija, kjer strukture napovedujejo zanimive zaplete, njej pa začrtujejo želeno izobraževalno pot.

Tadejina življenjska želja je priti v dunajsko operno hišo. Če bo želja močna, bo tudi uresničena. “Vem, da moj čas še ni prišel,” se nasmehne. Trenutno jo žuli želja po boljši prihodnosti, uresničeni skozi uspešen vpis na glasbeno akademijo in na koncu tudi sidranje v glasbeno industrijo. Ne glede na dolgoročno pot pa jo stara želja po udeležbi na npr. X Factorju in podobnih glasbenih prireditvah še vedno mika, ker mali odri dajejo veliko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 27. junij 2007 / 07:00

Mlajši dečki Triglav-Podgorje državni prvaki

Dečki do 12 let Triglav-Podgorje so postali državni prvaki v nogometu. Premagali so vrstnike iz Maribora.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:52

Izbrali prvih šest finalistov Eme

V soboto so v prvem predizboru izbrali prvih šest finalistov izbora Ema. To so: Batista Cadillac, July Jones, Stela Sofia, Manouche, David Amaro in LUMA. Kranjski rokovski skupini Le Serpentine se...

Kultura / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:40

Prešernova proslava s podelitvijo nagrad kot praznik dosežkov v umetnosti

Ljubljana – Državna proslava na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu, na kateri so podelili letošnje Prešernove nagrade, je izpostavila dosežke, ki jih je upravni odbor Prešernovega skl...

Gorenjska / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:30

Na informativni dan na splet

Večina srednjih, višjih in visokih šol ter fakultet bo v petek in soboto pripravila informativne dneve za prihodnje dijake oziroma študente, ki pa bodo že drugo leto zapored zaradi epidemioloških razm...

Kultura / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:17

Medalja za kulturo

V teh dneh ga ni bilo medija, v katerem ne bi v prvi plan postavili novice o velikem uspehu in medaljah naših smučarskih skakalk na zimskih olimpijskih igrah. Slovenija je lahko ponosna. D...

Kultura / ponedeljek, 7. februar 2022 / 23:15

Z ženskami pri Prešernu

V Prešernovi hiši se družimo z ženskami v Prešernovi poeziji, ki jih v multimedijski postavitvi z videom in glasbo predstavlja video umetnica in nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Prosenc Stearns.