Slavko Brinovec ob kranjskem letnem bazenu z zbornikom o slovenskem vaterpolu / Foto: Tina Dokl

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.

Zbornik je napisal Slavko Brinovec, sicer geograf in dolgoletni profesor na kranjski gimnaziji, pedagoški akademiji in filozofski fakulteti, ki dolga desetletja deluje tudi v vaterpolu in slovenskem športu. Znan je predvsem kot avtor zemljepisnih učbenikov, delov­nih zvezkov in priročnikov. Zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji, ki je plod večletnih raziskovanj in analiz, pa je nastal tudi zato, da bi se oddolžili vsem, ki so sodelovali pri razvoju tega športa, pri doseganju rezultatov ter vodenju društev in zveze.

»Ocenjujemo, da je v tem času v vaterpolu sodelovalo več kot pet tisoč ljudi,« pove Slavko Brinovec, ki je v minulih šestih letih za nastajajoči zbornik brskal po različnih virih, da bi našel podatke o tem športu. »Že ko sem iskal podatke ob 60-letnici kranjskega vaterpola, sem videl, da so se mnogi izgubili. Ocenil sem, da enako velja za vso Slovenijo. In res, vaterpolska zveza je bila brez arhiva, še tisto malo, kar je bilo, je zaradi malomarnosti uničil požar. Tako sem začel sistematično zbirati rezultate in druge podatke kar po arhivih časopisnih hiš, v knjižnicah, iskal po biltenih, poročilih, zapisnikih … S tem sem želel zapolniti vrzel, ki zeva v tem športu. Zbornik, namenjen celovitemu pregledu slovenskega vaterpola, je popolna analiza dejavnosti vaterpolske zveze. Take analize nima nobena športna panoga v Sloveniji za obdobje od osamosvojitve.«

Slovenski vaterpolo je doživljal svetle čase: v vseh letih v samostojni Sloveniji je delovalo 44 klubov, danes jih je le še deset. V preteklosti so organizirali celo štiri evropska prvenstva, danes je tekmovanj vse manj. Slavko Brinovec v zborniku analizira tudi razloge za sedanje slabo stanje te športne panoge pri nas in nakazuje predloge, kako bi spet pospešili razvoj tega vodnega športa, ki mu je sam zapisal precejšen del svojega življenja. Pravi, da je njegova generacija, ki je bila zelo predana vaterpolu, še danes po trikrat na teden pri bazenu. Vesel bi bil, ko bi bile zanj enako zagrete mlajše generacije. Prepričan je, da bi tudi ljudje, ki so v preteklih desetletjih igrali vaterpolo ali sodelovali v klubih in zvezi, lahko pomagali, da slovenski vaterpolo ponovno »splava«.

Vaterpolo namreč ni vzgajal le tekmovalcev, ampak tudi ljudi. Številne generacije mladih je odtegnil slabim vplivom, šport jim je priv­zgojil delovne navade, disciplino, pripomogel k samozavesti in zrelosti, v klubih so se spletla številna prijateljstva. Različne generacije so prek tega športa prepotovale Evropo in druge kontinente, ki jih brez njega najverjetneje ne bi spoznali. Še na številne druge pozitivne vplive vaterpola v zborniku spomni njegov avtor, tudi na to, da je ime Slovenije ponesel v svet.

Zajeten zbornik (ima kar 536 strani) je izdal Institut za šport pri Fakulteti za šport, Slavko Brinovec pa poleg ostalih sodelavcev, ki so ga pomagali snovati, omenja še dva kranjska vaterpolista, arhitekta Sandija Murovca, ki ga je grafično oblikoval, in Darka Torkarja, ki ga je jezikovno pregledal. Posamezna poglavja predstavljajo slovenski vaterpolo po posameznih letih, slovenske klube, še delujoče klube, državna in pokalna prvenstva ter njihov razvoj po letih in kategorijah, mednarodne aktivnosti slovenskih reprezentanc in mednarodni klubski program, evropska vaterpolska prvenstva v Sloveniji in perspektive tega športa v prihodnosti.

»Izid zbornika bi lahko bil spodbuda klubom, da se oddolžijo in dajo priznanja vsem tistim, ki so naredili veliko za vaterpolo, pa se jih do sedaj ni nihče spomnil. Izvod zbornika bi pomenil zahvalo, čeprav skromno, za njihov trud na tem področju. Takih ljudi, ki si to zaslužijo, pa ni malo,« pravi avtor, ki meni, da bi bila štiridesetletnica Vaterpolske zveze Slovenije lahko motivacija za nadaljnji razvoj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 19. november 2013 / 12:59

Bolj zanesljiva preskrba z elektriko

Elektro Gorenjska je v četrtek v Bohinjski Bistrici odprl novo 110-kilovoltno razdelilno transformatorsko postajo, vredno 4,15 milijona evrov.

Objavljeno na isti dan


Moravče / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Moravčani odločali na referendumu

Moravče - Moravški volivci so minulo nedeljo poleg predsedniških volitev odločali tudi na referendumu. Vprašanje, na katerega so odgovarjali, se je glasilo: Ali se strinjate, da...

Medvode / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Cene v vrtcu še nespremenjene

Medvode - Na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta občine Medvode je bil tudi Predlog sklepa o novih, višjih cenah programov Vrtca Medvode, ki so jih predlagali v vodstvu vrtca...

Zanimivosti / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Center Supernova tudi v Domžalah

Domžale - Na Ljubljanski cesti v Domžalah so v četrtek odprli vrata novega nakupovalnega parka Supernova. V njem bo obiskovalcem na 1600 kvadratnih metrih na voljo pestra ponudba...

Zanimivosti / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Najlepši spomin na barona

Hedvika Dovžan iz Doline, ki je stara 95 let, živi pri hčerki v Kranju. Rada se spominja dela pri baronu Karlu Bornu.

Kranj / sobota, 27. oktober 2007 / 07:00

Zaradi Belce tudi na cesto

Struga potoka Belca v Predosljah je večkrat prazna, zaradi tega je ogrožena požarna varnost okoliških hiš.