S predstavo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič in v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, se je Prešernovo gledališče uvrstilo v tekmovalni program 49. Festivala Borštnikovo srečanje, nominirana pa je tudi za nagrado kritikov. / Foto: Mare Mutić

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

V zdaj že pretekli sezoni so v Prešernovem gledališču pripravili štiri premierne uprizoritve: Močan rod, Marieluise Fleisser, Praznovanje Harolda Pinterja, Jaz, Batman Vinka Möderndorferja in Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, ob tem pa so igrali tudi ponovitve osmih predstav iz prejšnjih sezon. Predstave si je ogledalo 52.600 gledalcev. Najuspešnejša predstava je bila nedvomno avtorski projekt 25.671 Oliverja Frljića, ki govori o problematiki izbrisanih v Sloveniji, s katero je za razliko od domačih gledaliških odrov bilo veliko zanimanje različnih festivalov po Evropi. Z njo so se Kranj­čani predstavili na festivalu v Nitri na Slovaškem, na 8. Festivalu JoakimInterfest v Kragujevcu, na 22. Mednarodnem gledališkem festivalu Kontakt v Torunju na Poljskem in na 59. Festivalu Sterijevo pozorje v Novem Sadu v Srbiji, prav tako pa so gostovali s predstavo Dvom Johna Patricka Shanleya v Zenici, s predstavo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, pa na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića v Zagrebu in v Moskovskem lutkovnem gledališču Kikol, kjer so uspešno predstavili slovensko dramatiko, s čimer sledijo zavezanosti Tedna slovenske drame, da slovensko odrsko besedo in njene avtorje predstavljajo tudi v tujini. »Pretekla sezona je bila v vseh pogledih »rekordna«. Imeli smo največ gostovanj v tujini, dobili smo največ nagrad v zgodovini Prešernovega gledališča, predstave so bile dobro sprejete,« je povedala dramaturginja in vodja umetniškega oddelka Marinka Poštrak in poudarila, da Teden slovenske drame iz leta v leto raste ter postaja uspešen promotor in ambasador slovenske dramatike. »Lahko smo ponosni in veseli, da nam je to uspelo v teh neveselih in kriznih časih.«

Predstava 25.671 je na lanskem festivalu Borštnikovo srečanje prejela nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone, Marinka Poštrak pa za umetniško vod­stvo pri tem projektu (na letošnjem 49. festivalu BS se za omenjeno nagrado poteguje predstava Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič), na 8. festivalu JoakimInterfest v Kragujevcu nagrado za vizualno podobo, na 44. Tednu slovenske drame Šeligovo nagrado in nagrado poljskega časopisa GazetaWyborcza režiserju Oliverju Frljiću za najbolj pronicljivo prepoznanje aktualnih pro­blemov sedanjosti. Navdušenja strokovne žirije je bila na 38. Dnevih satire Fadila Ha­džića v Zagrebu deležna predstava Mrtvec pride po ljubico, ki je prejela posebno priznanje igralski ekipi za odlično izvedeno glasbo na odru. S tem pa nagrad še ni konec, kajti predstava za otroke Mala in velika Luna Borisa A. Novaka, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, je na 14. Naj, naj, naj festivalu v Zagrebu dobila zlato žar ptico, nagrado za najboljšo kostumografijo, delo Alana Hranitelja.

V novi sezoni 2014/2015 bodo v Prešernovem gledališču Kranj samosvoji in samo – svoji, še naprej bodo postavljali ogledalo družbi in sebi. »V zadnjih desetih letih je naše gledališče po­stalo prepoznavno po družbenokritični drži in nemirnem duhu. To bomo počeli tudi v novi sezoni, ko bomo odstirali naš odnos do drugačnih, odkrivali novodobno suženjstvo in pasti politične manipulacije ter se ob koncu sezone ukvarjali z aktualnimi globalno-lokalnimi ekološkimi temami. Smo gledališče tukaj in zdaj, gledališče, ki ne ponuja odgovorov, ampak opozarja, enkrat kritično, drugič humorno, na očitne in spregledane krivice ter vsakega izmed nas – tiste, ki v njem in zanj delamo, in tiste, ki vanj zahajate – sili k razmišljanju,« je poudarila direktorica Mirjam Drnovšček. Premierno bodo uprizorili dela Franza Xaverja Kroetza Pri Hlevarjevih, Marie NDiaye Hilda, Frédérica Sonntaga George Kaplan in Komedijo o koncu sveta Evalda Flisarja, za katero je slednji leta 2013 prejel Grumovo nagrado. »Uresničili smo vse, kar smo si zadali, in še več. To potrjujejo tudi nagrade in gostovanja,« je s preteklo sezono zadovoljna Drnovščkova, o prihajajoči pa razmišlja: »Naprej gremo v enakem tempu, s kakovostnim delom, kajti nagrade so naša spodbuda za še boljše delo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 23. marec 2008 / 07:00

Škofjeloški pasijon 2008

Na nedavnem pasijonskem večeru v Stari Loki so predstavili publikacijo Škofjeloški pasijon 2008, ki je izšla v Doneskih, posebni izdaji Loških razgledov.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.