Danes je svečnica

V ponedeljek, 2. februarja, je svečnica.

Praznik ima verski in posvetni, ljudski pomen. Verska vsebina praznika, ki ga katoliška Cerkev imenuje »praznik Gospodovega darovanja«, je Mojzesova postava, po kateri je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideset dni po porodu priti v tempelj, se tam darovati in se tako »očistiti«. Zato so ta praznik nekdaj imenovali tudi Marijino očiščevanje. O Marijinem obisku templja je pisal evangelist Luka. Iz tega pisma je najbolj znan odlomek o starčku Simeonu, ki je 40 dni starega Jezusa vzel v naročje in preroško napovedal njegovo vlogo pri razsvetljevanju poganov.

Ob omenjeni verski vsebini praznika, ki so ga začeli praznovati že v 4. stoletju, je nastajala tudi njegova ljudska, posvetna plat. Že pogani so v rimskem času februarja bučno preganjali temo in z gorečimi baklami častili svetlobo. Kristjani so človeškemu hrepenenju po svetlobi dodali svečo. Katoliška Cerkev, ki je uvedla na dan Jezusovega obiska templja blagoslov sveč in obhode z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno šego povzdignila v obred. Tako v cerkvah na svečnico še vedno blagoslavljajo sveče, ki so jih po pisanju dr. Nika Kureta pri božji službi začeli uporabljati že v 3. stoletju. Sveča je dobila do danes mnogoter pomen. Že dolgo ni več le izraz žalosti in spomina na rajne, ponižnih prošenj ali žrtvovanja. Njen plamen ustvarja tudi razpoloženje prazničnosti in radosti.