Oproščena zaradi nezakonite preiskave

Na kranjskem okrožnem sodišču so v sredo zaradi pomanjkanja dokazov oprostili 32-letnega Boštjana Razingarja in 29-letnega Amirja Bešića, obdolžena ropa in naklepanja ropa.

Kranj – Jeseničana Boštjan Razingar in Amir Bešić, obdolžena, da naj bi 30. decembra lani okoli 8. ure oropala jeseniškega pismonošo Gašperja Balantiča in mu odnesla 8581 evrov, poleg tega pa naj bi za 16. december načrtovala rop pošte v Radovljici, a ga nista izvedla, je v sredo kranjsko sodišče spustilo na prostost. Čeprav je policija pri hišni preiskavi v Razingarjevem stanovanju nekaj ur po ropu našla poštarsko torbo in podoben znesek denarja, kot ga je poštar imel pri sebi, sodišče kronskih dokazov ni smelo upoštevati, ker sta bila pridobljena nezakonito. Senat je namreč tik pred koncem sodnega postopka ugotovil, da sta bili hišni preiskavi pri obdolženih opravljeni na podlagi nezakonito izdane sodne odredbe, zato je vse tedaj zbrane dokaze izločil iz sodnega spisa. V tako osiromašenem dokaznem gradivu pa sodišče ni več našlo nobenega drugega trdnega dokaza, da sta obdolžena v resnici oropala poštarja in načrtovala rop radovljiške pošte. Vodja kranjskega tožilstva Irena Kuzma, prepričana, da je obtožbo gradila na zakonito pridobljenih dokazih, je seveda takoj napovedala pritožbo.

»Tudi če gre za najhujše kaznivo dejanje in je medijsko podprto, še vedno veljajo enaki dokazni standardi kot za milejša dejanja. Preiskovalna sodnica je izdala odredbo za izvedbo hišne preiskave, ne da bi od policije zahtevala ustrezna dokazila. Zadovoljila se je s splošno, nekonkretizirano argumentacijo. Na tako pridobljen dokaz senat ne more opreti svoje sodbe, pa če so okoliščine še tako obremenilne,« je v obrazložitev oprostilne sodbe povedala predsednica senata, okrožna sodnica Marjeta Dvornik. »Senat pričakuje, da bo ta kazenski postopek v poduk policiji, tožilstvu in preiskovalnim sodnikom tukajšnjega sodišča, da je treba spoštovati zakonske obveznosti,« je bila ostra Dvornikova.

Zagovornika obdolženih sta sicer že ves čas sojenja opozarjala na nezakonitost hišne preiskave, hkrati pa sta skušala senat prepričati, da so policisti tudi dovoljenje za tajno opazovanje in prisluškovanje telefonskim pogovorom pridobili v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku, vendar je bil senat v tem delu drugačnega mnenja. »Sodišče je z zadnjim sklepom storilo, kar bi moralo storiti vsako sodišče za obrambo človekovih pravic in svoboščin,« je bil kljub temu v končni besedi zadovoljen zagovornik prvoobtoženega Peter Žnidaršič. Opozoril je še, da je imel ropar po opisu, ki ga je podal napadeni poštar, povsem drugačne fizične lastnosti, kot jih ima Razingar, prav tako pa policija sploh ni našla oblačil, kakršne je po poštarjevi pripovedi nosil ropar. »Sodišče bi moralo že v fazi preiskave opraviti prepoznavo obdolženih, namesto tega pa policisti raje naredili, kar pač so. To je škodilo temu postopku. Tako še danes ni jasno, kdo je storil to kaznivo dejanje,« pa je med drugim dejal Bešićev zagovornik Milan Krstić.

Na novinarski konferenci 31. decembra lani ob prijetju Razingarja in Bešića so sicer kranjski kriminalisti Jeseničana povezali še s tremi oboroženimi ropi: 18. decembra 2007 na Spodnjem Plavžu na Jesenicah (ukradenih je bilo 44.150 evrov), 16. januarja lani v jeseniškem Jeko-inu (36.445 evrov) in 18. avgusta lani v blejskem hotelu Savica (153.844 evrov). Tožilstvo za ta dejanja obtožnice še ni sestavilo.