Povej, kaj sanjaš

Besedilo: Anita Di Grazia
Kategorija: Prosti čas / sreda, 31. oktober 2012 / 06:00

»Zakaj se mi kar naprej sanja o možu? Pa nič tako hudega, kakor je bilo za časa njegovega življenja. Ni bil dober mož ne oče, tašča ni bila dobra. Sanja se mi, da je vse podrto in skratka vse narobe, da zmerom nekam bežim in da imam kar naprej majhne otroke, ki so stari en mesec, pa že hodijo. Pa veliko se mi sanja od ljudi, ki so že zdavnaj umrli, da hodim po domačem kraju in vse je tako lepo jasno in lepe gore, v snegu ali obsijane v soncu. Sanja se mi tudi o ljudeh, kjer sem služila, ko sem bila mlada, pa o pokojnih sorodnikih. Vse lepo in živo se mi sanja.« Anica

Draga Anica,

predstavljam si, da si v živ­ljenju doživela marsikaj, veliko lepega in tudi slabega. Prav o tem govorijo tudi tvoje sanje. Obenem so tudi kažipot tvoje duše, ki te opozarja na določena poglavja iz tvojega življenja, ki jih nisi zaključila in ti sledijo kot senca. Pa vendar, to so tvoji spomini, tvoja izkustva in so del življenja, ki ti je bilo dano. Ponavljajoče sanje o možu te spodbujajo, da razmisliš o njem, o vajinem skupnem življenju, o vsem, kar si z njim doživela, in vse slabo za vedno pozabiš in odpustiš. Vsako zlo, ki smo ga doživeli, zapremo v nekakšno jetniško celico v svoji (pod)zavesti. Od tam deluje podobno virusu, ki napade telo in dušo. Nemogoče je torej, da bi v sebi nosili zavest o zlu, ne da bi nam to škodovalo. Ko boš odpustila, se boš osvobodila, ko boš odpustila, se bo končalo trpljenje. Poglej vase, vendar pazi, da se ne zapleteš! Nekatere vrste odpuščanja so namreč povsem zgrešene in veliko ljudi tako pravi: »Odpustim, toda pozabiti pa ne morem!« Takšno odpuščanje je neučinkovito, ne celi ran, pač pa jih na novo odpira. In zakaj ne morejo pozabiti? Ker imajo veselje nad zgražanjem in obsojanjem in jim je to edino plačilo za krivico, ki so jo doživeli. Kdor torej iz srca odpusti, ta tudi pozabi in s tem ozdravi ne le sebe, temveč tudi vse vpletene na več ravneh. Beg v sanjah razkriva, da ti je težko soočiti se z minulim. Z bežanjem zavzemaš vlogo žrtve in se sama izročaš milosti in nemilosti svojih preganjalcev. Tako te sanje opozarjajo, da je čas, da stopiš v svoj strah in greš skozi! Nato sprejmi ozdravitev v srce in se zahvaljuj, da je tako. Že zrno vere zadostuje, da ozdravimo, karkoli je potrebno ozdravitve. Otroci so simbol notranjih moči, osvobajanja od starega in rojevanje novega. Kažejo, da si velikokrat za vse bila sama, včasih se nisi čutila dorasla vsem naloženim nalogam, pa vendar si vedno ravnala po svojih najboljših močeh in dala vse od sebe. Pokojni prijatelji in sorodniki te prav tako opominjajo na čustvene rane iz otroštva in mladosti, ki te spremljajo še zdaj. Preteklosti sicer ne moremo spremeniti, lahko pa se potrudimo, da sedanjost napolnimo s srečo in veseljem. Gore so simbol tvojega življenja. Obsijane so s soncem, kar kaže, da tvoja najbolj notranja bit nima ran niti brazgotin in v celoti zaupa toku življenja. Sneg pa je znamenje zamrznjenih ali potlačenih čustev, torej vsega tega, kar je še potrebno zdravljenja. Skušaj se torej osvoboditi iz primeža starih ran, da boš lahko izkusila svobodo, ki jo iščeš.

Želim ti veliko, veliko zdravja in veselja!