S septembrom bo na avtobusih in vlakih znova več šolarjev. (Foto: Gorazd Kavčič)

Vozni redi so prilagojeni

V avtobusnem in železniškem prometu so pripravljeni na začetek šolskega leta. Odhode avtobusa so prilagodili tudi za Srednjo biotehniško šolo v Strahinju.

Kako so na začetek šolskega leta pripravljeni v potniškem prometu, smo vprašali pri avtobusnem prevozniku Alpetour in na Slovenskih železnicah. »Priprave na novo šolsko leto se začnejo že ob koncu tekočega, kodevetošolcem pošljemo anketne lističes prošnjo, da vpišejo, kje bo njihovbodoči kraj šolanja. Vsem, ki so izpolnili anketo, in dijakom drugih, tretjih ter četrtih letnikov nato v avgustu pošljemo ponudbo, opremljenos cenami in odhodi avtobusov iz kraja bivanjater vrnitvijo iz kraja šolanja. Vozni redi so prilagojeni tako, da ustrezajo večini dijakov, saj imajo posamezne šole različne začetke in konce pouka. V zadnjem obdobju smozaradipremestitve šole na drugo lokacijo prilagodili odhode tudi za Srednjo biotehniško šolo v Strahinju,« pojasnjujejo pri avtobusnem prevozniku Alpetour in dodajajo, da bodo v jutranji in opoldanski konici iz in do večjih središč zagotovljene pogostejše povezave.

Na novo šolsko leto so pripravljeni tudi na Slovenskih železnicah. »Zmogljivosti svojih potniških garnitur in vagonov prilagajamo predvidenemu številu potnikov, ki ga spremljamo sproti z analizami prodanega števila kart in s štetjem potnikov na samih vlakih. Vozni red vlakov se sicer, enako kot po vsej Evropi, zamenja enkrat na leto, to je sredi decembra. Slovenske železnice med letom sprejemajo pobude, želje in pripombe potnikov. Usklajujemo pa se tudi s šolami in vozne rede prilagajamo začetku oziroma koncu pouka,« so sporočili iz Službe za organizacijsko komuniciranje pri Slovenskih železnicah. Kot pravijo, so dobršen delež potnikov na vlakih prav dijaki: »Z začetkom šolskega leta na Slovenskih železnicah zato povečamo zmogljivosti potniških vlakov. Na progah so vse razpoložljive potniške garniture in vagoni. Kljub temu pa se tega, da bi v konicah vsi potniki, tudi tisti z zadnjih postaj pred Ljubljano, sedeli, s sedanjim številom potniških garnitur vedno ne da zagotoviti. Slovenske železnice načrtujejo nakup novih potniških garnitur in vagonov, s katerimi bomo lahko povečali zmogljivosti.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 21. junij 2022 / 18:53

Kruh s pestom iz bazilike

Pesto iz bazilike navadno mažemo na kruh, a za več kot odličen dodatek se izkaže tudi, če ga vmešamo kar v testo. Z doma pečenim kruhom nikakor ne moremo zgrešiti. Včasih ga še hitreje »spravimo v...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.