Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Škofja Loka – Tomaž Draksler je 23-letni študent arhitekture v Ljubljani, ki se je na desetmesečni študij prek Erasmusa podal v danski Aalborg, Tina Stanovnik pa je leto mlajša študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je na Dunaju obiskovala poletno šolo. »Na Dunaju sem v treh tednih opravila dva izpita, ki ju bodo priznali tudi doma,« pove Tina in na vprašanje o pogojih za sodelovanje našteje: redni študij, potrdilo o znanju nemškega jezika, dobro povprečje ocen. »Za študij v Avstriji sem se odločila zaradi nemščine in bližine, vsekakor pa moraš biti priden, da se poleti podaš v šolo,« pove. »Odločil sem se zaradi novih izkušenj, o katerih so mi govorili kolegi, za Aalborg pa je bila odločilna kvaliteta študija,« pravi Tomaž, ki je nad študijem v tujini navdušen, čeprav je že pred odhodom vedel, da mu na Danskem opravljenih izpitov doma ne bodo v celoti priznali.

Šolanje v tujini ocenjujeta kot življenjsko šolo izkušenj, ki jih doma ne bi mogla pridobiti. »Govorim o drugem jeziku, spoznavanju vrstnikov iz vse Evrope in sveta, nove kulture in razlik pri delu na fakulteti. Vsi projekti se izvajajo timsko, delali smo konkretne projekte,« pravi Draksler in trdi, da tovrstnega znanja pri nas ne bi dobil. V Aalborgu sta bila v tem letu le dva slovenska študenta, zato je moral komunicirati v angleškem jeziku: »Z danščino sem se sicer trudil na tečajih, vendar zaradi celodnevnih obveznostih dlje od osnov nisem prišel,« pove Tomaž. Tina je bila v poletni šoli ekonomskih ved edina Slovenka med 130 študenti z vsega sveta. »Ne, ne, to niso bile počitnice, saj smo imeli vsak dan od 9. do 16.30 študijske obveznosti, kasneje pa priložnost za oglede, šport in podobno,« pojasni.

S pripravo eseja v nemškem jeziku je pridobila štipendijo in na ta način »zbila« šolnino z dva tisoč na 490 evrov. Poleg tega je porabila tudi nekaj prihrankov za prevoz, sicer pa je bilo v šolnino všteto skorajda vse, od hrane, prenočišča v študentskem domu, vozovnice za metro in nekaj ogledov. Tomaž po drugi strani ocenjuje, da je financiranje študija v veliki meri odvisno od študenta, staršev in programa Erasmus. Ta poleg brezplačnega študija vsakemu namenja tudi štipendijo, ki pa je bila za bogato Dansko (pre)nizka. »Želel sem si ogledati državo, zato sem tudi dodatno služil. Kolikor sem le lahko, sem ponoči čistil trajekte,« pove bodoči arhitekt.

Študij v tujini ti ponuja priložnost osamosvojitve, pridobivanje samozavesti, pove Tomaž: »Na ta način sem tudi doživel pravo študentsko življenje, ki ga pri nas nisem spoznal. Najtežje pa je bilo po vrnitvi, ko moraš zopet živeti s starši. Temu pravijo posterasmusova depresija (smeh).« Tudi Tina Stanovnik je živela med študenti, njena sostanovalka je bila iz Romunije: »Tega pri nas, ker se na študij vsakodnevno vozim, živim pa pri starših, ne bi mogla doživeti.« Celotno izkušnjo ocenjuje kot pozitivno, saj ji v treh tednih niti enkrat ni bilo dolgčas: »Zbrali smo se študenti z vsega sveta, vsi približno enako stari, z enakimi pogledi in vsi ekonomisti.« O delu v tujini Tomaž za zdaj ne razmišlja, čeprav so ga na Danskem vabili, da ostane. Pred zaključkom študija bi rad odšel še na prakso v tujino. »Študij v tujini je velika izkušnja, za vse, ki jih preveč daje domotožje, pa je poletna šola idealna izbira. Sama o tem ne razmišljam več, saj so pogoji strogi, delo v tujini pa me zanima le ob sodelovanju fanta,« pove Tina, ekonomistka, ki danes zagovarja diplomsko delo.