Vas tujina še mika? "Tujina me mika, vendar je študij težji kot v Sloveniji, zato bi se morda podala le na prakso ali delo v bližnje države. Poletna praksa je sicer nekaj običajnega, pa vendar premalo prepoznavnega v Sloveniji. Sama sem se pozanimala o možnostih, nato pa so mi na pomoč priskočili tudi na fakulteti," pravi Tina Stanovnik. (Foto: Gorazd Kavčič)

Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Škofja LokaTomaž Draksler je 23-letni študent arhitekture v Ljubljani, ki se je na desetmesečni študij prek Erasmusa podal v danski Aalborg, Tina Stanovnik pa je leto mlajša študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je na Dunaju obiskovala poletno šolo. »Na Dunaju sem v treh tednih opravila dva izpita, ki ju bodo priznali tudi doma,« pove Tina in na vprašanje o pogojih za sodelovanje našteje: redni študij, potrdilo o znanju nemškega jezika, dobro povprečje ocen. »Za študij v Avstriji sem se odločila zaradi nemščine in bližine, vsekakor pa moraš biti priden, da se poleti podaš v šolo,« pove. »Odločil sem se zaradi novih izkušenj, o katerih so mi govorili kolegi, za Aalborg pa je bila odločilna kvaliteta študija,« pravi Tomaž, ki je nad študijem v tujini navdušen, čeprav je že pred odhodom vedel, da mu na Danskem opravljenih izpitov doma ne bodo v celoti priznali.

Šolanje v tujini ocenjujeta kot življenjsko šolo izkušenj, ki jih doma ne bi mogla pridobiti. »Govorim o drugem jeziku, spoznavanju vrstnikov iz vse Evrope in sveta, nove kulture in razlik pri delu na fakulteti. Vsi projekti se izvajajo timsko, delali smo konkretne projekte,« pravi Draksler in trdi, da tovrstnega znanja pri nas ne bi dobil. V Aalborgu sta bila v tem letu le dva slovenska študenta, zato je moral komunicirati v angleškem jeziku: »Z danščino sem se sicer trudil na tečajih, vendar zaradi celodnevnih obveznostih dlje od osnov nisem prišel,« pove Tomaž. Tina je bila v poletni šoli ekonomskih ved edina Slovenka med 130 študenti z vsega sveta. »Ne, ne, to niso bile počitnice, saj smo imeli vsak dan od 9. do 16.30 študijske obveznosti, kasneje pa priložnost za oglede, šport in podobno,« pojasni.

S pripravo eseja v nemškem jeziku je pridobila štipendijo in na ta način »zbila« šolnino z dva tisoč na 490 evrov. Poleg tega je porabila tudi nekaj prihrankov za prevoz, sicer pa je bilo v šolnino všteto skorajda vse, od hrane, prenočišča v študentskem domu, vozovnice za metro in nekaj ogledov. Tomaž po drugi strani ocenjuje, da je financiranje študija v veliki meri odvisno od študenta, staršev in programa Erasmus. Ta poleg brezplačnega študija vsakemu namenja tudi štipendijo, ki pa je bila za bogato Dansko (pre)nizka. »Želel sem si ogledati državo, zato sem tudi dodatno služil. Kolikor sem le lahko, sem ponoči čistil trajekte,« pove bodoči arhitekt.

Študij v tujini ti ponuja priložnost osamosvojitve, pridobivanje samozavesti, pove Tomaž: »Na ta način sem tudi doživel pravo študentsko življenje, ki ga pri nas nisem spoznal. Najtežje pa je bilo po vrnitvi, ko moraš zopet živeti s starši. Temu pravijo posterasmusova depresija (smeh).« Tudi Tina Stanovnik je živela med študenti, njena sostanovalka je bila iz Romunije: »Tega pri nas, ker se na študij vsakodnevno vozim, živim pa pri starših, ne bi mogla doživeti.« Celotno izkušnjo ocenjuje kot pozitivno, saj ji v treh tednih niti enkrat ni bilo dolgčas: »Zbrali smo se študenti z vsega sveta, vsi približno enako stari, z enakimi pogledi in vsi ekonomisti.« O delu v tujini Tomaž za zdaj ne razmišlja, čeprav so ga na Danskem vabili, da ostane. Pred zaključkom študija bi rad odšel še na prakso v tujino. »Študij v tujini je velika izkušnja, za vse, ki jih preveč daje domotožje, pa je poletna šola idealna izbira. Sama o tem ne razmišljam več, saj so pogoji strogi, delo v tujini pa me zanima le ob sodelovanju fanta,« pove Tina, ekonomistka, ki danes zagovarja diplomsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 13. december 2018 / 11:28

Zgodbe pogumnih alpinistk

V Slovenskem planinskem muzeju so gostili pogovor z alpinistkami, ki so sodelovale pri nastajanju razstave Korajža je ženskega spola in priloge k tej razstavi Na štiri oči. Zaključili so s podelitvijo...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 21. oktober 2015 / 20:46

Gorivo kradel kot sraka

Kamnik – Devetnajstletni Kamničan se je kot nepoboljšljiv tat goriva pred dnevi znašel v enomesečnem priporu. Policisti ga namreč sumijo, da je samo letos izvedel kar 57 takšnih tatvin.

Kamnik / sreda, 21. oktober 2015 / 20:44

Odprli bodo novo kranjsko steno

Kamnik – Občina Kamnik vabi na odprtje nove kranjske stene – edinstvenega primera tradicionalne tehnike urejanja vodotokov s slovenskim geografskim poreklom, s katerim so uredili pritok Bistričice...

Slovenija / sreda, 21. oktober 2015 / 20:43

Najlepša kopališča in najboljši plavalci

Najbolje ocenjeno naravno kopališče je Grajsko kopališče Bled, najboljša plavalka pa Anja Klinar.

Jesenice / sreda, 21. oktober 2015 / 20:33

Balkanski copat na razstavi v Ljubljani

Jesenice – Na Fužinskem gradu v Ljubljani v četrtek odpirajo razstavo Skupna tla, ki je del projekta Balkanski copat na poti na Islandijo, ki povezuje Jesenice, Ljubljano in Reykjavik. V njem sodel...

Bled / sreda, 21. oktober 2015 / 20:30

Zaradi aneksov naj bi vračali denar

Potem ko je spletni medij podcrto.si pred časom opozoril na nepravilnosti pri razdeljevanju evropskega denarja za gradnjo biatlonskega centra na Pokljuki, zdaj razkrivajo nepravilnosti tudi pri gradnj...