Vas tujina še mika? "Tujina me mika, vendar je študij težji kot v Sloveniji, zato bi se morda podala le na prakso ali delo v bližnje države. Poletna praksa je sicer nekaj običajnega, pa vendar premalo prepoznavnega v Sloveniji. Sama sem se pozanimala o možnostih, nato pa so mi na pomoč priskočili tudi na fakulteti," pravi Tina Stanovnik. (Foto: Gorazd Kavčič)

Študenti po znanje v tujino

Študenti se v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za šolanje, študij ali prakso v tujini. Med njimi sta tudi Tomaž Draksler in Tina Stanovnik iz Škofje Loke.

Škofja LokaTomaž Draksler je 23-letni študent arhitekture v Ljubljani, ki se je na desetmesečni študij prek Erasmusa podal v danski Aalborg, Tina Stanovnik pa je leto mlajša študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je na Dunaju obiskovala poletno šolo. »Na Dunaju sem v treh tednih opravila dva izpita, ki ju bodo priznali tudi doma,« pove Tina in na vprašanje o pogojih za sodelovanje našteje: redni študij, potrdilo o znanju nemškega jezika, dobro povprečje ocen. »Za študij v Avstriji sem se odločila zaradi nemščine in bližine, vsekakor pa moraš biti priden, da se poleti podaš v šolo,« pove. »Odločil sem se zaradi novih izkušenj, o katerih so mi govorili kolegi, za Aalborg pa je bila odločilna kvaliteta študija,« pravi Tomaž, ki je nad študijem v tujini navdušen, čeprav je že pred odhodom vedel, da mu na Danskem opravljenih izpitov doma ne bodo v celoti priznali.

Šolanje v tujini ocenjujeta kot življenjsko šolo izkušenj, ki jih doma ne bi mogla pridobiti. »Govorim o drugem jeziku, spoznavanju vrstnikov iz vse Evrope in sveta, nove kulture in razlik pri delu na fakulteti. Vsi projekti se izvajajo timsko, delali smo konkretne projekte,« pravi Draksler in trdi, da tovrstnega znanja pri nas ne bi dobil. V Aalborgu sta bila v tem letu le dva slovenska študenta, zato je moral komunicirati v angleškem jeziku: »Z danščino sem se sicer trudil na tečajih, vendar zaradi celodnevnih obveznostih dlje od osnov nisem prišel,« pove Tomaž. Tina je bila v poletni šoli ekonomskih ved edina Slovenka med 130 študenti z vsega sveta. »Ne, ne, to niso bile počitnice, saj smo imeli vsak dan od 9. do 16.30 študijske obveznosti, kasneje pa priložnost za oglede, šport in podobno,« pojasni.

S pripravo eseja v nemškem jeziku je pridobila štipendijo in na ta način »zbila« šolnino z dva tisoč na 490 evrov. Poleg tega je porabila tudi nekaj prihrankov za prevoz, sicer pa je bilo v šolnino všteto skorajda vse, od hrane, prenočišča v študentskem domu, vozovnice za metro in nekaj ogledov. Tomaž po drugi strani ocenjuje, da je financiranje študija v veliki meri odvisno od študenta, staršev in programa Erasmus. Ta poleg brezplačnega študija vsakemu namenja tudi štipendijo, ki pa je bila za bogato Dansko (pre)nizka. »Želel sem si ogledati državo, zato sem tudi dodatno služil. Kolikor sem le lahko, sem ponoči čistil trajekte,« pove bodoči arhitekt.

Študij v tujini ti ponuja priložnost osamosvojitve, pridobivanje samozavesti, pove Tomaž: »Na ta način sem tudi doživel pravo študentsko življenje, ki ga pri nas nisem spoznal. Najtežje pa je bilo po vrnitvi, ko moraš zopet živeti s starši. Temu pravijo posterasmusova depresija (smeh).« Tudi Tina Stanovnik je živela med študenti, njena sostanovalka je bila iz Romunije: »Tega pri nas, ker se na študij vsakodnevno vozim, živim pa pri starših, ne bi mogla doživeti.« Celotno izkušnjo ocenjuje kot pozitivno, saj ji v treh tednih niti enkrat ni bilo dolgčas: »Zbrali smo se študenti z vsega sveta, vsi približno enako stari, z enakimi pogledi in vsi ekonomisti.« O delu v tujini Tomaž za zdaj ne razmišlja, čeprav so ga na Danskem vabili, da ostane. Pred zaključkom študija bi rad odšel še na prakso v tujino. »Študij v tujini je velika izkušnja, za vse, ki jih preveč daje domotožje, pa je poletna šola idealna izbira. Sama o tem ne razmišljam več, saj so pogoji strogi, delo v tujini pa me zanima le ob sodelovanju fanta,« pove Tina, ekonomistka, ki danes zagovarja diplomsko delo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 27. julij 2011 / 07:00

Panoramski avtobus tudi v kamniški občini

Kamnik - Minuli četrtek je po kamniški občini krožil panoramski avtobus, t. i. Veseli Janez, ki je turiste in domače obiskovalce skupaj z vodnikom za dva evra po osebi popeljal d...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 15. avgust 2023 / 23:44

Bager na odlagališču odpadnega materiala iz poplav v Komendi zbil in delno prevozil moškega

Komenda – V Komendi se je na območju komunalnega odlagališča v ponedeljek zgodila delovna nesreča, v kateri je voznik bagra z naloženim materialom zbil in delno prevozil moškega, ki se je...

Škofja Loka / torek, 15. avgust 2023 / 22:26

Ganila jo je nesebična pomoč

Družina Mire Bergant iz Stare Loke je vajena poplav, tokrat pa je bila voda visoka kot še nikoli. Vdrla jim je v pritličje ter zalila vse, česar na hitro niso mogli rešiti. Pomagali so jim sorodniki i...

GG Plus / torek, 15. avgust 2023 / 22:23

Samo tako naprej kot do zdaj

... je nasvet Jožeta Kotnika, prvega župana Občine Kranjska Gora, prejemnika priznanja za častnega občana občine Kranjska Gora.

GG Plus / torek, 15. avgust 2023 / 22:21

Zakaj ne bi delili, če lahko

Po poklicu kmet, po srcu športnik in prostovoljec, to je Klemen Dolenc iz Vrbenj, ki je ob nedavnem prazniku prejel najvišje občinsko priznanje, veliko nagrado Občine Radovljica.

Zanimivosti / torek, 15. avgust 2023 / 22:20

Kup smeti

Takih »razgledov« smo bolj vajeni na za to urejenih deponijah in zbirališčih komunalnih odpadkov. Ob tokratnih poplavah je v najbolj prizadetih delih Slovenije nastalo kar nekaj tovrstnih začasnih...