S toplotno črpalko so stroški strmoglavili

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 8. december 2015 / 14:38

Z odklopom iz sistema mestnega vročevoda in prehodom na toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode so v enem od jeseniških blokov stroške znižali kar za 68 odstotkov. Investicija se jim je povrnila v dveh letih, stanovalci pa financiranja sploh niso občutili.

Jesenice – Pred dvema letoma so v enem od jeseniških stanovanjskih blokov – gre za blok na naslovu Gustla Štravsa 1 – pripravo sanitarne tople vode odklopili iz sistema vročevoda in namesto tega sanitarno toplo vodo začeli ogrevati s toplotno črpalko. Po samo dveh letih se je investicija že povrnila, stanovalci financiranja niso občutili, stroški za pripravo sanitarne tople vode pa so se jim znižali kar za 68 odstotkov!

Stoodstotno soglasje stanovalcev

Da je projekt sploh zaživel in tudi uspel, gre zasluga Branislavu Zajoviču, predsedniku hišnega sveta, po izobrazbi inženirju mehatronike. Kot je povedal, so v bloku plačevali izredno visoke položnice za pripravo sanitarne tople vode, zato se je odločil, da je na tem področju nekaj treba narediti. Sprožil je pobudo, da bi prešli na cenejše in okolju prijaznejše ogrevanje sanitarne vode. Obiskal je različne sejme, se seznanil z različnimi principi ogrevanja in na koncu se je kot najbolj smiselna pokazala toplotna črpalka voda-zrak. "Projekt je bil zelo zahteven, saj je v bloku 23 stanovanj s 63 stanovalci ... Moral sem prepričati čisto vse, od prvega do zadnjega, kar je bilo izredno težko, sploh zato, ker o toplotnih črpalkah večina ni vedela prav nič. Štiri mesece sem iskal rešitev in zbiral podpise, na koncu pa sem dosegel stoodstotno soglasje vseh stanovalcev," je povedal Zajovič, ki mu je veliko časa vzelo tudi iskanje najboljšega ponudnika toplotnih črpalk. Na koncu se je odločil za toplotno črpalko Thermia, saj je po Zajovičevih besedah zastopnik, podjetje Atlas Trading iz Vojnika, ponujal celoten paket, od vgradnje do daljinskega vodenja in dveletne brezplačne intervencije v primeru morebitnih težav. Pred vgradnjo so morali pridobiti tudi soglasje javnega komunalnega podjetja JEKO-IN za odklop iz sistema mestnega vročevoda; tedanji direktor jim je po Zajovičevih besedah prižgal zeleno luč z besedami, da imajo legitimno pravico, da se odklopijo.

Brez vode le en dan

Vgradnja toplotne črpalke je stekla v nekaj dneh, stanovalci so bili brez tople vode samo en dan v času montaže. Toplotna črpalka ima moč 16kW, učinkovito pa deluje do zunanje temperature minus 20 stopinj Celzija in zagotavlja toplo vodo pri 50 do 55 stopinjah Celzija. Sistem deluje tako, da izkorišča toploto zraka iz okolice in ogreva vodo v grelniku, za kar porabi bistveno manj energije, kot jo proizvede. Grelnik ima dodatno varovalo, to je električni grelec, ki dogreva vodo v primeru trenutne velike porabe. Hkrati so obnovili dotrajano opremo v strojnici in namesto starega grelnika vgradili dva nova, zamenjali so črpalke ter vgradili opremo za natančno merjenje porabe in spremljanje delovanja na daljavo.

Investicija se je že povrnila

Investicija je stala 14.503 evra, skoraj celotno investicijo pa so financirali iz rezervnega sklada (pridobili so tudi subvencijo EKO sklada). Stanovalci tako financiranja skoraj niso občutili, v dobrih dveh letih do danes pa se je investicija že povrnila. V tem obdobju so prihranili za 14.475 evra stroškov za pripravo sanitarne tople vode oziroma kar 68 odstotkov. Po starem bi v tem obdobju stroški znašali nekaj več kot 21 tisoč evrov, zdaj pa so v primerjalnem obdobju vsi stanovalci skupaj plačali le nekaj več kot 6600 evrov. Toplotna črpalka deluje brez težav, je povedal Zajovič, stanovalci pa imajo ves čas dovolj sanitarne tople vode. Je pa res, je dodal sogovornik, da se je v zadnjem obdobju nekoliko povečala tudi poraba tople vode, saj so v času visokih položnic stanovalci s toplo vodo močno varčevali. Ob tem pa je Zajovič tudi poudaril, da se je z odklopom grelnika sanitarne vode iz sistema mestnega vročevoda zmanjšala priključna moč v bloku, zaradi česar so zdaj nižje tudi položnice za ogrevanje prek vročevoda.

Zgled za druge bloke

Glede na odlične izkušnje so njihovemu zgledu sledili v bloku na Cesti talcev 7a na Koroški Beli in tudi tam so dosedanje izkušnje z uporabo toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode zelo dobre. Da bi prvima dvema blokoma sledili še drugi na Jesenicah, so pod okriljem Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije natisnili letake in jih tisoč razdelili po jeseniških blokih. Po Zajovičevih besedah se že pogovarjajo s stanovalci ene od večjih jeseniških stolpnic, v kateri je kar 83 stanovanj. Projekt tam bo seveda zaradi velikega števila stanovanj zahtevnejši, nujno pa bo treba vgraditi tudi števce porabe tople vode. Kot je dejal Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije, je cilj takšnih projektov zmanjševanje rabe fosilnih energentov s prehodom na rabo trajnih energetskih virov.

Fasada ali ogrevanje prek toplotne črpalke?

Branislav Zajovič pa razmišlja tudi o naslednjih korakih za dodatno znižanje stroškov ogrevanja. V jeseniški občini se sicer v zadnjih letih s pomočjo nepovratnih sredstev Občine Jesenice vse več večstanovanjskih objektov odloča za obnovo fasad, a kot poudarja Zajovič, so prihranki s prehodom na toplotno črpalko za ogrevanje še bistveno večji. Poleg tega je investicija v toplotno črpalko nižja od investicije v novo fasado. "Moja želja je, da bi bil naslednji korak v našem bloku prehod na toplotno črpalko tudi za ogrevanje prostorov, s prihranki pa bi v tretjem koraku lahko financirali tudi obnovo fasade."