V prometno vzgojo naj se vsaj v prvih šolskih dneh aktivno vključijo tudi starši in vzgojitelji. (Foto: Gorazd Kavčič)

Varne šolske poti so skrb vseh

Ukrepi za večjo prometno varnost otrok se ponavadi začnejo šele nekaj dni pred začetkom šolskega leta, poostren policijski nadzor v prvih dveh tednih.

Kranj - Začetek novega šolskega leta je pred vrati in na cestah bodo pogosteje kot med počitnicami otroci, med njimi se jih bo v šolo mnogo podalo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani.

Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v tako imenovano skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Zato morajo vozniki nanje še posebej paziti.

Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bodo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bodo prispevali k umirjanju prometa, zato je predvsem v prvih šolskih dneh mogoče pričakovati tudi meritve hitrosti.

Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzoru upoštevanja prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogostejše zadržujejo.

Seveda pa policija ni edina, ki bo poskrbela, da bodo otroci na šolskih poteh varni. V preventivne akcije se vključuje tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je v večini občin poskrbel za namestitev opozorilnih tabel in plakatov, skupaj s predstavniki občinskih svetov za preventivo in vzgojo pa so pregledali in dopolnili načrte varnih šolskih poti. Poleg tega bodo prehode čez ceste v bližini šol in na drugih nevarnih mestih v prvih šolskih dneh varovali tudi pripadniki civilne zaščite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 4. november 2017 / 23:57

Ukradel avto in povzročil nesrečo

Tržič – Kranjski policisti so minulo nedeljo obravnavali prijavo o tatvini osebnega avtomobila, tržiški policisti pa o prometni nesreči s telesnimi poškodbami, v kateri je bilo udeleženo prav to vo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...