Kobila Pika žrebila dvojčka

Kobila Pika je na Šobrlovi kmetiji na Poljšici pri Gorjah povrgla dvojčka. Pri kobilah je to tako redek pojav, kot pri kravah trojčki.

Poljšica pri Gorjah – Kobila je tokrat petič žrebila in navzven ni prav nič kazalo na dva, 13. maja ponoči pa je sama povrgla dvojčka. Gospodar Anton Poklukar je bil ob jutranjem »obisku« hleva prijetno presenečen: ob kobili sta bila dva žrebička, za tretjino manjša od običajnih. »Verjetno sta enojajčna, zato sta se tudi enakovredno razvijala. Prve dni je bilo nekaj težav, dobila sta drisko in brez veterinarjeve pomoči ne bi preživela. Kobila je oba lepo sprejela, čeprav je znano, da v takih primerih rada enega zavrže,« je povedal Anton, očitno zadovoljen, da sta se žrebička k sreči hitro pozdravila in da zdaj živahno skačeta okrog kobile, ki je tudi deležna večjega in boljšega obroka krme.

Žrebička si je ogledal priznani konjerejski strokovnjak dr. Janez Rus, za mnenje pa smo vprašali tudi veterinarja in rejca konj Janeza Habjana, ki je povedal, da so dvojčki pri kobilah tako redki kot trojčki pri kravah. »V svoji več kot dvajsetletni poklicni karieri se spominjam le dveh primerov dvojčkov, ki so preživeli,« pravi in dodaja: »Dvojčkov se zaplodi kar precej, a običajno plod odmre že v obdobju od sedmih do devetih mesecev ali se kako drugače zaplete.«

Šobrlova žrebca bosta še približno dva tedna doma, potem bosta skupaj s kobilo odšla na vaški pašnik. »Ker so dvojčki pri konjih zelo redki, bi jih lahko uporabili kot zanimivost. Ponudil sem jih Kobilarni Lipica, odkoder pa so odgovorili, da se ukvarjajo le z lipicanci. Iz živalskega vrta ni bilo odgovora, lahko bi bila lep par za kočijo ali privlačna za kakšno turistično kmetijo,« pravi Anton.

Na Šobrlovi kmetiji ima konjereja dolgo tradicijo. »Že moj stari ata in ata sta imela konje, z njimi sta trgovala in »furala« les, in tudi jaz nočem prekiniti te tradicije, največ sem jih imel šest,« pravi Anton in doda, da na konje na kmetiji »opozarjata« tudi slika na steni hiše pa konj v črki O imena njegovega podjetja Šobrle, ki se ukvarja s kovinsko galanterijo (tudi z izdelavo kovinskih zvoncev) in s trgovino za dom in vrt. Kmetija obsega štiri hektarje kmetijskih zemljišč in trideset hektarjev gozda, redijo dve govedi in kobilo z žrebetoma, na utesnjeni lokaciji sredi vasi pa nimajo možnosti za širitev. »Če ne bomo dobili dovoljenja za preselitev na lokacijo zunaj vasi, bo kmetija doživela enako usodo kot že številne druge na Gorenjskem,« pravi Anton in poudarja, da se s kmetovanjem ukvarjajo le še zaradi moralne obveznosti in vzgoje, da mora biti zemlja obdelana.