Peko: vsako leto bolje
Tržiška tovarna obutve že četrto leto posluje z dobičkom in ga vlaga v razširitev trgovinske mreže. Postopki lastninjenja še niso začeti.
Tržič – Kljub večletnemu zmanjševanju števila zaposlenih ostaja družba za proizvodnjo obutve Peko še vedno najpomembnejše podjetje v tržiški občini. Vztrajno in trdo delo je omogočilo sanacijo, čaka pa jih še lastninjenje, saj so v večinski lasti države. Pogovarjali smo se s predsednico uprave Marto Gorjup Brejc.
O Peku je slišati zelo malo. Je to dobro ali slabo znamenje?
»Menim, da nam gre vsako leto bolje. To pa vpliva tudi na prepričanje, da zmoremo, dviga se delovna kultura, ki je pomembno gibalo sprememb in uspeha. Štiri leta že poslujemo pozitivno, vsako leto je poslovni rezultat boljši. Vsako leto pripravljamo nove kolekcije obutve, vsako leto boljše, širimo trg. Lani smo posegli tudi na ruski trg, krepimo lastno blagovno znamko.«
Omenili ste dober poslovni rezultat minulega leta. Kakšen je bil?
»Dobiček smo v letu 2007 povečali za dobro desetino, ki se s prek devetsto tisoč bliža milijonu evrov. Prihodek se je na domačem trgu povečal za nekaj manj kot štiri odstotke, na tujih trgih pa smo prodali za dobrih deset odstotkov več. Skupaj smo ustvarili iz prodaje izdelkov in blaga za dobrih 14 milijonov evrov prometa, sicer pa imamo tudi prihodke od najemnin za naše prostore (tudi v tujini), tako da je bilo skupno prihodkov za skoraj dvajset milijonov evrov.
Pohvalimo se lahko, da veliko vlagamo, zlasti v prenovo in širitev trgovske mreže, in izračunala sem, da smo lani vložili skoraj šest odstotkov od prodaje izdelkov in blaga oziroma 3,3 odstotka celotnih prihodkov. Poleg vlaganj v trgovsko mrežo, za kar smo porabili dve tretjini sredstev za vlaganja, smo lani odločilno posodobili strojno in programsko računalniško opremo. Prenovljen informacijski sistem je tako postal pomembno orodje za delo in odločanje, projekt prenove pa je pripomogel tudi k nekaterim boljšim organizacijskim rešitvam.«
Kolikšen del proizvodnje izvozite?
»Ta delež se bistveno ne spreminja kljub različnim rastem doma in na tujem. Upoštevati je treba, da doma prodajamo po maloprodajnih cenah, medtem ko izvažamo po veleprodajnih cenah, in znaša okoli 50 odstotkov. K novim kupcem pristopamo z lastno blagovno znamko, kar je tudi naš strateški cilj. Naši aduti so odzivnost, hitra prilagodljivost in kakovost izdelave. Delež prodaje pod lastno blagovno znamko dosega od 80 do 85 odstotkov. Kupcem na trgih, kjer nimamo svojih prodajaln oziroma agentske mreže in ki prodajajo obutev le pod lastno znamko, pa izdelamo pod njihovo trgovsko znamko.«
Kako je v Peku z zaposlenostjo? Se še naprej zmanjšuje?
»Že večkrat sem opozorila, da smo sorazmerno star kolektiv. Nedaven kadrovski pregled je pokazal, da je kar 43 odstotkov, torej skoraj polovica zaposlenih starejša od 45 let. To seveda pomeni, da kar nekaj ljudi vsako leto odide v pokoj.
Zlasti v prodajalnah zato iščemo mlade ljudi, pri čemer pa moram reči, da jih je vedno težje najti. Morda je vzrok za to tudi v načinu dela, saj je očitno, da je lažje delo le za blagajno, kjer se pač odčitavajo kode, medtem ko se morajo naše prodajalke strankam bolj posvetiti, jim razkazati, svetovati in pomagati pri izbiri. Težko je najti tudi delavce za proizvodnjo in že daljše obdobje smo prisiljeni najemati tujo delovno silo, predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Skupno število zaposlenih v Skupini Peko je že nekaj časa ustaljeno, okoli 1.100, pri čemer se s širitvijo prodajne mreže povečuje število zaposlenih v trgovini in zmanjšuje v proizvodnji. Skupno imamo šest hčerinskih družb, dve v Sloveniji, preostale pa so v drugih državah jugovzhodne Evrope. To so trgovinske družbe, medtem ko šivanje zgornjih delov v Bosni poteka po pogodbi s sicer neodvisnimi družbami. Tak odnos imamo tudi v Indiji. Delež šivanja zgornjih delov v Indiji smo lani povečali s sedem na dvajset odstotkov, delež v Bosni je ostal približno enak, v Sloveniji pa se je zmanjšal.«
Ali so zadnji dogodki v Srbiji vplivali na vašo prodajo?
»Žal ugotavljamo, da so. Ob koncu lanskega leta in letos smo v Srbiji odprli dve novi trgovini, ki so v Mercatorjevih centrih, in številne grožnje z bombami nam zmanjšujejo promet. Očitno letošnji visoko postavljeni plani v Srbiji ne bodo uresničeni. Poudarim pa naj, da tudi v Srbiji skušamo uveljaviti prakso sodelovanja z lokalnimi proizvajalci in tudi tako podpiramo njihovo gospodarstvo in kažemo voljo za dobre odnose.«
Pred nekaj leti ste v svojo ponudbo dodali tudi obutev, izdelano s posebnim ozirom na zdravje nog in sploh uporabnika, ter obutev visoke mode. Nadaljujete tudi v teh smereh?
»Da, to je del naše strategije uveljavljanja in umeščanja naših izdelkov, naše blagovne znamke, iskanja različnih možnosti, ki prispevajo tudi k naši stabilnosti. Zdrava obutev je bolj klasična, zahteva drugačno tehnologijo, materiale. Znano je, da se Evropa stara, in potreb po zdravi obutvi je vse več. Z njo smo uspešno prodrli pod lastno blagovno znamko v Nemčijo in pridobili novega kupca.
Kar zadeva modno obutev, želimo odpreti možnost, da se posamezniki razlikujejo, da niso tudi po stilu obutve unificirani. Gre seveda za manjše serije z dodano višjo oblikovalsko vrednostjo, zanjo pa je seveda treba nekaj več plačati. V obeh primerih gre torej za večjo dodano vrednost, višji cenovni razred. Prodajni rezultati kažejo, da imamo vedno več zahtevnejših kupcev. Peko tudi s tem utrjuje svoj ugled izdelovalca kvalitetne modne obutve.«
Imate letos kakšne posebne načrte?
»Nadaljevali bomo investiranje, kjer pa nas včasih nenadoma odprte priložnosti celo kar malo prehitevajo. V Kranju smo na hitro že odprli trgovino, ki pa jo moramo še primerno opremiti, druga nova je načrtovana v Murski Soboti. Bolj premišljeni smo pri posodabljanju tehnologije, kjer smo si za projekt, za katerega smo se že skoraj odločili, vzeli še dodaten čas za preverjanje smotrnosti in donosnosti naložbe.«
Lani se je v naši državi poudarjeno začel umik države iz gospodarstva in druga, običajno zaključna faza lastninjenja. Peko je v večinski lasti države. Se obetajo spremembe?
»To je že kar nekaj let stalno vprašanje. Že drugo leto je Peko na seznamu družb, ki jih država namerava prodati, čeprav konkretni postopki še niso začeti.«
V katero smer pa gredo razmišljanja? V iskanje strateškega partnerja ali bolj v menedžerski odkup?
»Predvsem me veseli, da nam je uspelo dvigniti vrednost podjetja in da okolje opaža, da smo stabilni, da se znamo prilagajati izzivom trga in okolja. Razmišljanja so v obeh smereh – ker smo majhni in je v svetu trend združevanja, najti strateškega lastnika, ki bo prinesel znanje, ki nam ga primanjkuje, in hkrati ekonomijo obsega. Seveda bi si želeli strateškega lastnika, ki ne bo iskal hitrih zaslužkov in bi spoštoval našo blagovno znamko.
Kar pa zadeva menedžerski odkup, naj povem, da so tudi takšna razmišljanja, pri čemer pa bi se vodilnim priključili tudi zaposleni. Sama bi bila vesela, če bi bila lastnik, saj trdno verjamem v Peko. V interesu Peka dajem prednost prvi možnosti.«