Sedmica: Meka črnih gradenj

Agonija družine Strojan je, vsaj za zdaj, končana. Država jim je najprej porušila streho nad glavo, takoj za tem pa jih je sprejela v svoje naročje in jih preselila v Roje, v enonadstropni zagrajeni objekt logističnega centra, kjer jim je na voljo dvanajst sob. Tako je ostal volk sit, koza pa cela.

Pohvalno je, da pri iskanju rešitve ni stal križem rok niti predsednik države dr. Janez Drnovšek. Ko je država Strojanovim tik pred božičem, se pravi, pred družinskim praznikom brezvestno porušila streho nad glavo, se je predsednik države odpeljal na kraj »zločina«, sočutno objel glavo družine Jelko Strojan ter ji v imenu svojega Gibanja za pravičnost in razvoj podaril tri bivalne zabojnike. Pravzaprav ji je zabojnike želel podariti, a so mu samaritansko gesto preprečili domačini. Drugo je, da je predsednik države oziroma gibanja pri tem deloval mimo vlade in lokalne oblasti, saj pri sebi, kolikor vem, ni imel papirjev za začasno postavitev zabojnikov. Povedano drugače, dr. Janez Drnovšek je kot najvišja avtoriteta v državi ravnal proti pravilom igre, če je nameraval bivalnike postaviti brez dovoljenja občine.

Manj pohvalno je, da se predsednik države z enako sočutnostjo ni zavzel za družino Magde Majer, ki so jo v začetku decembra na podlagi pravnomočne odločbe sodišča izselili iz Kolizeja in že ves mesec brez strehe nad glavo tava po Ljubljani. Nesrečna družina je za sprejem pri predsedniku države zaprosila že sredi decembra, vendar dr. Janez Drnovšek zanje za zdaj ni našel časa.

V bitki za pravico Strojanovih je po svojih močeh sodeloval tudi ljubljanski župan Zoran Janković in požel sorazmerni delež slave. Razen tega, da je tako rekoč svetil pri iskanju nadomestnega doma za družino Strojan, česa večjega kot politik doslej ni storil, pa se je kljub temu povzpel v sam vrh priljubljenosti slovenskih politikov. Kaj si o Jankovićevem posluhu za meščane brez strehe nad glavo misli družina Majer, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor je Magda Majer nad ljubljansko oblastjo upravičeno razočarana, saj ji je bilo ob izselitvi iz Kolizeja obljubljeno, da ji bo mesto preskrbelo nadomestno stanovanje, a se to ni zgodilo. Čeprav občina razpolaga z večjim številom praznih stanovanj, ga za družino Majer očitno, ni. Ampak, Magda Majer je skromna ženska in bi bila, kot pravi, zadovoljna tudi s »kontejnerjem. Glede na to, da je Drnovšek ponudil kontejnerje Romom, upam, da ga bo tudi meni.«

Kaj bosta predsednik države oziroma Gibanja za pravičnost in razvoj ter ljubljanski župan storila v primeru družine Majer, bomo šele videli. Vsekakor je treba stvari meriti z enakim metrom. Tudi, kar se črnih gradenj tiče. Če se bo oblast držala pravil igre tudi v drugih primerih črne gradnje tako dosledno kot v primeru Strojan, bo padla še marsikatera baraka. Ne samo baraka, ampak tudi vila. Primer Strojan je le vrh ledene gore. Ljubljanska Rakova Jelša, recimo, je za črnograditelje prava Meka. Menda pa tudi za kriminalce. Te črnograditeljske Meke si ne upa nihče niti omeniti, kaj šele porušiti. In vendar bo treba tudi z Rakovo Jelšo nekaj storiti; bodisi jo legalizirati bodisi porušiti. Vsekakor je Rakova Jelša za ljubljanskega župana Zorana Jankovića in državo trši oreh od Strojanovih in zato si ga nihče ne upa niti načeti.