Med sosedi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 29. december 2006 / 05:00

Železna Kapla na avstrijski strani mejnega prehoda Jezerski Vrh je v nedeljo, 24. decembra, spokojna pričakovala sveti večer. Gostinski lokali so bili večinoma zaprti, le trg in okoliška parkirišča so bila polna avtomobilov. Ob štirih popoldne se je namreč v farni cerkvi začela maša, ki ji pravijo tudi »otroška polnočnica«. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička, po maši pa sta se pred cerkvijo mešali nemška in slovenska govorica.

Kapelski župnik je Polde Zunder, rojen v Dobrli vasi v Podjuni. Med Slovenci in tudi med nemško govorečimi verniki je zelo znan in spoštovan. V Železno Kaplo je bil poslan kot kaplan v začetku osemdesetih let. Pomagal je župniku Štefanu Messnerju (bratu znanega koroškega slovenskega pesnika Janka Messnerja – op.p.), ki se je hudo ponesrečil in ostal hrom. Kaplan Polde je preuredil župnišče tako, da se je župnik lahko premikal na vozičku, in vgradil dvigalo. Iz kaplana je napredoval v župnika, ki skrbi tudi za podružnični cerkvi na Obirskem (Ebriach) in na Rebrci (Rechberg) ter za mladinski center Rebrca. Na Rebrci je nekdaj delovala znana tovarna celuloze Obir, ki je bila v slovenski in avstrijski lasti in je zagotavljala v tem manj razvitem delu Koroške delo številnim koroškim Slovencem.

»Vsakoletna otroška polnočnica je namenjena predvsem otrokom in vsem, ki ne utegnejo ali zmorejo priti k polnočnici, ki se pri nas začenja ob enajstih zvečer. Pri otroški polnočnici in pravi polnočnici je vzdušje enkratno. Tudi druge maše so dobro obiskane. Med verniki je veliko gostov iz bližnjega hotela, ki uživajo v naši posebnosti, dvojezičnosti. Mašujem v nemščini in slovenščini,« je povedal po otroški polnočnici župnik Polde Zunder.

»Moji praznični dnevi so naporni in lepi obenem. Naporni so zaradi številnih božičnih srečanj v podjetjih, ustanovah in društvih, ki so postala zelo moderna. Lepi pa so zaradi jutranjih adventnih »svitnih« maš, ki jih darujem v Kapli in okoliških vaseh, in zaradi božičnega praznovanja samega. Zame je Božič poseben praznik, saj zase obudim spomine na moje otroštvo, na čudovite dogodke iz mladosti, obenem pa opazujem matere, očete in otroke, ko prihajajo k maši in uživajo v prazničnem okolju. To je nekaj nepopisno lepega. Božič je tudi praznik naše človečnosti, saj človeška duša ni nikdar tako darežljiva kot te dni. Številne dobrodelne akcije, na primer Luč miru, pričajo, da smo ljudje še pripravljeni darovati in razumeti sočloveka v stiski in da le nismo tako sebični kot mislimo. Sedaj bodo po naše domove obiskovali koledniki in zbirali darove za naše misijonarje, ki delujejo v manj razvitih delih sveta.«

Polde Zunder ima dva velika konjička. Prvi je nogomet. Kot kaplan je igral za moštvo Železne Kaple, kasneje pa je bil trener. Drugi pa je sodelovanje v igralski skupini Slovenskega prosvetnega društva Zarja. »Prihodnje leto bomo slavili 100-letnico društva. Pričakujem, da bomo na novo zaorali ledino,« je povedal prijazni kapelski dušni pastir.