Orkester je škofjeloški pušeljc

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 29. december 2006 / 05:00

Dalmatinec Ivo Gulič, rojen leta 1935 v Sinju v Dalmaciji, je prevzel vodenje škofjeloškega pihalnega orkestra leta 1957. Pretekli teden se je legendarni "barba" kot kapelnik uradno poslovil od njega.

Z dirigiranjem Dalmatinske koračnice se je na sobotnem božičnem in novoletnem koncertu v dvorani Loškega odra od mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka uradno poslovil dolgoletni dirigent Ivo Gulič. Barba Ivo, Dalmatinec iz Sinja, je kot vojaški glasbenik leta 1952 prišel v Škofjo Loko, kjer je takrat deloval vojaški orkester, in v naslednjih desetletjih pomembno vplival na glasbeno življenje v Škofji Loki. V Puštalu se je zagledal v Mileno Eržen. Oženil se je z njo in se preselil k njej. Rodila sta se jima dva sinova, Jure in Ivo, družinsko radost pa so obogatili vnuki Filip, Žan, Grega in Enja.

Janez Sever starejši je leta 1957 prepričeval mladega vojaškega glasbenika, naj sprejme vodenje takratne škofjeloške godbe. Ivo je pristal pod pogojem, če bodo v godbi lahko zaigrali njegovi učenci iz škofjeloške Glasbene šole, v kateri jih je učil trobento, tenor, bariton, bas in pozavno. Dve leti kasneje se je to zgodilo. Za godbo se je začelo novo uspešno obdobje, ki je bilo v začetku sedemdesetih let z Ivovim odhodom v Ljubljano prekinjeno. Leta 1986 se je Ivo vrnil in ostal z godbo do konca letošnjega leta, skupaj kar 37 let. V času njegovega vodenja je pihalni orkester moral biti »škofjeloški pušeljc«, kar mu je vsakič, ko sta se srečala, položila na srce Košeninova mama. Njen mož Peter je bil bobnar v orkestru, sin Peter pa igra v njem pozavno. Nobenega dvoma ni, da bodo loški godbeniki najmanj tako uspešni tudi pod taktirko Guličevega naslednika, odličnega glasbenika, Romana Grabnerja. Upam, da bo na prihodnjem prazničnem koncertu na odru zaradi novih glasbenikov še manj prostora, je napovedal novi kapelnik ob prevzemu dirigentske palice.

»Danes se moje poslanstvo končuje. Vsak začetek ima svoj konec. Izpolnil sem obljubo, ki sem jo pred pol stoletja dal prijatelju Janezu Severju. Orkester zapuščam vesel. Pred štiridesetimi leti se nas je prav tu, v tem gledališču, zbralo deset. Nismo imeli primernih glasbil. Večina jih je bila brez glasbene izobrazbe. Zaradi ljubezni do glasbe smo vadili. Nihče ni vprašal za honorar. Mladega glasbenika je bilo treba vsaj eno leto pripravljati za igranje v orkestru. Danes je v orkestru 40 večinoma mladih, šolanih glasbenikov. Nekaterim orkester sam plačuje šolnino na glasbeni šoli. Zagotovljene imamo osnovne pogoje za delovanje: prostore, inštrumente. Le še lepše bi bili radi oblečeni, saj pravega godbenika ni brez lepe obleke,« je povedal po zadnjih taktih orkestru Ivo Gulič. »Ne bo mi dolgčas. V Ljubljani me vabijo k raznim orkestrom. Tudi v škofjeloškem orkestru me prosijo za sodelovanje in pomoč. Če me bodo rabili, ne bom odrekel. Malo več časa pa bom le imel sedaj za mojo veliko ljubezen, balinanje. Že dolgo tekmujem za moštvo iz Šiške. Bilo mi je lepo in upam, da bo tudi naprej tako.«