Komentar: Drugi spol

Po noveli volilnega zakona je morala biti na kandidatnih listah za letošnje lokalne volitve zagotovljena 20-odstotna zastopanost drugega spola, ob parlamentarnih leta 2008 pa naj bi bila drugega spola že četrtina. Vsem je jasno, da v tem primeru »drugi spol« pomeni ženski, saj je doslej v politiki in tudi na drugih področjih življenja veljalo, da jih večinoma obvladuje »prvi spol«, razen nekaterih, ki so se zadnja desetletja močno feminizirala, s tem pa tudi materialno in sicer razvrednotila. Ob »drugem spolu«, ki ga je letos tudi predsednik parlamenta France Cukljati povabil, naj pogumno kandidira na letošnjih lokalnih volitvah, mi pride na misel knjiga s tem naslovov francoske pisateljice in filozofinje Simone de Beauvoir. V svetu, ki ga tako kot v njenih časih (začetek 20. stoletja) še vedno obvladuje »prvi spol«, je gospa bolj kot po svojih delih znana po tem, da je bila življenjska sopotnica književnika in filozofa Jeana Paula Sartra.

In ravno za to gre, da smo ženske bolj ali manj sopotnice in da tudi danes, ko so nam razmere že veliko bolj naklonjene, poredko zavzamemo visoke položaje v politiki, znanosti, gospodarstvu. V parlamentu je peščica žensk, v vladi samo dve ministrici, več žensk pa najdemo na manj izpostavljenih mestih v ozadju tega pogona. Enako velja za lokalno raven. V urbanih okoljih so bile v občinskih svetih že doslej tudi svetnice in so s svojim delovanjem morda prispevale k uravnoteženi politiki, redkeje pa smo jih videvali v tradicionalnih podeželskih okoljih. Po zaslugi z zakonom predpisanih ženskih kvot pa jih po letošnjih lokalnih volitvah najdemo tudi v prej tradicionalnih »moških trdnjavah«. V občini Cerklje, denimo, kjer v treh dosedanjih mandatih še ni bilo svetnice, so sedaj tri, izvoljene pa so bile tudi v drugih gorenjskih občinah, razen na Jezerskem. Žal pa nima po novem nobena os 27 občin gorenjskih občin županje. V prejšnjem mandatu sta dve od njih vodili ženski, Bohinj in Domžale. Na poziv predsednika Cukljatija se je za župansko kandidaturo na Gorenjskem na letošnjih lokalnih volitvah opogumilo enajst žensk, od vseh se je le ena (v občini Bled) prebila v drugi krog, izvoljena ni bila nobena. Na lokalni ravni v ospredju ali na vrhu torej ni ženske, zahvaljujoč ženskih kvotam pa bo »drugi spol« vsaj iz ozadja morda vlekel niti in vplival na pomembne odločitve.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / / 07:00

Gusarji z jeseniškega morja

Heja, bumbarasa! Heja bumbarasa! je odmeval gusarski pozdrav na Kopališču Ukova na Jesenicah, ki se je za eno popoldne spremenilo v jeseniško morje.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...