V Bohinju okoli petdeset protestnikov

Protest v Bohinjski Bistrici so organizatorji prijavili, na shodu, ki se ga je udeležilo okoli 50 Bohinjcev, pa so prebrali tudi svoje zahteve.

Bohinjska Bistrica – Pred Ažmanovim domom v Bohinjski Bistrici se je v petek popoldne zbralo okoli 50 Bohinjcev. Kot je pojasnil organizator Tilen Stare, so z udeležbo zadovoljni, shod pa je tudi sicer minil mirno ob kratkem kulturnem programu. Bohinjci so najprej izpostavili, da ne protestirajo proti županu, temveč proti vladi in Triglavskemu narodnemu parku, ki naj bi jih zaprl v rezervat. Njihov namen je bil na miren in kulturen način pripraviti demonstracije v podporo vseh Slovencev, ki si prizadevajo za boljšo Slovenijo. Udeleženci so protest podprli in poudarili, da trenutnih oblasti Slovenci nismo demokratično izvolili, ampak jih je izvolila nizka volilna udeležba in volilna matematika. Pridružujejo se mnenju protestnikov iz drugih krajev Slovenije, da tako ne gre več naprej, saj politika vse breme varčevanja prelaga na pleča državljanov. »Obenem pa gledamo, kako propadajo nekdaj ugledna podjetja, ki jih je zgradil narod,« je dejal eden izmed protestnikov.

Bohinjci so na protestu prebrali seznam 19 zahtev, pri pripravi katerega je po besedah Stareta sodelovalo deset aktivnih državljanov. In kakšne so njihove zahteve? Zavračajo drugo republiko, zahtevajo izenačitev pravice za vse in ne le za tiste, ki si lahko privoščijo drage odvetnike, zahtevajo tudi spoštovanje pravnega reda, brezplačno šolstvo in zdrav­stvo ter dostojne pokojnine. Nasprotujejo dodatnemu zadolževanju, zahtevajo uvedbo čim večjega števila javnih del, nasprotujejo dokapitalizaciji bank za zavožene kredite (te naj plačajo tajkuni in regulatorji, ki so jih dopustili), zahtevajo sprejetje zakona o izvoru premoženja in zaplembo protipravno pridobljenega premoženja, obdavčitev rimskokatoliške cerkve in preiskavo vseh afer od leta 1991. Obenem Bohinjci zahtevajo tudi rešitev problematike življenja v Triglavskem narodnem parku in nacionalizacijo propadajočih bohinjskih hotelov. Zahteve so udeleženci podprli z glasnim odobravanjem, po dobri uri protesta, ki se ga je udeležil tudi bohinjski župan Franc Kramar, pa so se protestniki tudi mirno razšli.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 13:08

Občine imajo še čas za poravnavo

Na kranjskem sodišču so začeli obravnavati skoraj polmilijonsko tožbo Mestne občine Kranj in Občine Šenčur zoper Občino Medvode zaradi njenega izstopa iz skupnega projekta Gorki.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.