Na nitih giba in glasbe

S predstavo Strgane marionete v kulturnem društvu Qulenium iz Kranja predstavljajo, kako ples preide v kri.

Za prijetno razburljiv vstop v novo plesno sezono so preteklo sredo na odru Prešernovega gledališča poskrbele mlade plesalke, ki delujejo v dveh plesnih skupinah v okviru Kulturnega društva Qulenium Kranj. Vabljiv je bil že prepoznaven, a v svoji biti tako skrivnosten naslov plesne predstave Strgane marionete, podatek, da gre za plesni nastop, ki je nastal po ideji in koreografiji Saše Lončar, je v gledališče privabil tako poznavalce kot tovrstnega plesnega znanja željne otroke. Predstava govori o svetu marionetnih lutk, ki vselej, čeprav na videz tako svobodne, ostajajo omejene v svetu vrvi, ki jih vodi nekdo drug. Upre se le sončna marioneta Naa, ki ima dovolj moči, da se osamosvoji. Ve, kaj hoče, ve, kam gre, hkrati pa postane prevzetna in si podredi druge marionete, ki v svoji omejenosti postanejo njena zabava. Marionete se polomijo, a se vendarle tudi one počasi začnejo spreminjati. Tudi one postajajo močne, a vendarle prijateljice v svojo sredino znova sprejmejo tudi njo Nao.

Občinstvo je bilo navdušeno, mlade plesalke pa so se izkazale tako v elementu tehničnega znanja in disciplini v izvedbi kot na drugi strani v neizmerni sproščenosti, s katero so znale izkoristiti temo, ki jo ponujajo marionete. Saša Lončar, nedvomno ena najboljših plesnih pedagoginj pri nas, je uspela združiti plesni skupini, Kjuj in X klik, ki sta s sicer različnim plesnim stažem in znanjem, na odru znali delovati kot eno. Prvenstveno vlogo in solistično točko je namenila najbolj izkušeni med njimi Ani Kovačič, ki je dokazala, da se je razvila v odlično plesalko in bo kaj kmalu trkala na vrata razreda sodobnega plesa ljubljanske umetniške gimnazije, kjer se že šola pet mladih, ki so izšle iz Sašine šole. »Deklice so na odru izredno suverene, samostojne in prepričljive, kar je nedvomno zasluga njihove učiteljice in mentorice,« poudarja tudi državna selektorica za ples pri JSKD Petra Pikalo in o nastopu deklet dodaja: »V današnjem času in nemirnem svetu so presenetile z zbranostjo in mirnim počasnim gibom, ki nikakor ni pogost, je pa še kako težak. Za trenutek so upočasnile divji tempo in sprostile tudi nas gledalce, kar je velika kvaliteta te predstave ter nas popeljale v svoj svet.« Plesna predstava pa je imela vsaj še en bonus. Avtorska glasba, ki sta jo z vso potrebno tenkočutnostjo posebej za predstavo napisala Drejc Pogačnik in Dejan Osterman, je prisluhnila tako rekoč vsakemu gibu in še tako majhnemu dihu, ki so ga dekleta pošiljale s plesnega odra.

Kaj zapisati ob rob. Ko gre za sodobni ples, mlade željne dokazovanja in odlične plesne pedagoge, lahko tokrat zapišemo le, to je to - pa naj se sliši še tako obrabljena fraza.