Hrušev ožig in hrastov prelec

Na Gorenjskem so odkrili nove okužbe s hruševim ožigom, v gozdovih v okolici Hrastja pa se je razširil hrastov sprevodni prelec.

Kranj – Republiška fitosanitarna uprava je v četrtek opozorila, da je na območjih, kjer se je v preteklih letih že pojavil hrušev ožig, velika nevarnost za nove okužbe. Okužbe so že odkrili zlasti na pozno cvetočih jablanah v Pekrah pri Mariboru, v Begunjah, v Radovljici, v Lescah, Podbrezjah in v Kamniku. Za širjenje bolezni je bilo zelo ugodno toplo in vlažno vreme s padavinami in vetrom. Prvi bolezenski znaki na okuženih območjih so se pojavili po 18. maju, ko so v nasadih jablan in kutin opazili sušenje šopkov s plodovi ter venenje in sušenje poganjkov in listov. Na okuženih delih rastline se je pojavil tudi izcedek z bakterijami, ki so vir nadaljnjih okužb.

V Kmetijskem inštitutu Slovenije svetujejo sadjarjem z okuženih območij, da pregledujejo gostiteljske rastline in izrezujejo okužene dele. Odrezane poganjke ali veje naj shranijo v plastične vreče in jih uničijo zunaj nasada ter razkužijo opremo, roke in obutev. Po odločbi fitosanitarne uprave je na Gorenjskem deset občin, kjer se je hrušev ožig ustalil in kjer je tudi dovoljeno izrezovati posamezne dele okuženih rastlin. To so občine Cerklje, Kamnik, Kranj, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič in Žirovnica. Če sadjarji opazijo bolezenske znake hruševega ožiga zunaj okuženega območja, morajo o tem obvestiti fitosanitarno inšpekcijo.

Iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj pa so v petek sporočili, da se je tudi letos v gozdovih kranjske ravnine, predvsem v okolici Hrastja, razširil hrastov sprevodni prelec. To je izrazit škodljivec hrasta, ki v pomanjkanju hrane »napade« tudi ostale listavce. Razpoznaven je po zapredkih in pajčevinastih sledeh, po katerih so se premikale gosenice. Povzroča sušenje vrhov pri starih drevesih in propadanje mladih dreves, večja od gospodarske škode pa je nevšečnost, ki jo občutijo obiskovalci gozdov. Strupene dlačice gosenic namreč povzročajo srbenje in vnetje kože. V zavodu zato svetujejo sprehajalcem, da naj se izogibajo sprehodov po »napadenih« gozdovih in da naj se ne dotikajo gosenic in njihovih zapredkov. V vetrovnem vremenu jim odsvetujejo tudi zadrževanje v bližini gozda. Šole in vrtci naj ne vodijo otrok v hrastove gozdove. Nevarno je tudi samoiniciativno uničevanje gosenic oz. njihovih zapredkov. Zatiralne ukrepe lahko izvajajo le za to usposobljeni delavci z ustrezno zaščitno opremo.