Prosti pad gospodarstva se je ustavil

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 9. junij 2009 / 06:00

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo prve znake stabilizacije, o preobratu pa še ni mogoče govoriti. Kreditni krč še ni popustil.

Ljubljana - Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so v petek predstavili ugotovitve iz majske številke Ekonomskega ogledala – vsakomesečne analize gospodarskih gibanj. Medtem ko je bilo v evrskem območju v prvem četrtletju letošnjega leta znižanje BDP z 2,5 odstotka največje doslej, podatka za slovensko gospodarstvo še ni. Statistični urad ga bo namreč objavil šele danes, pričakujejo pa, da bo izjemno slab. Med pozitivnimi znaki je v zadnjih dveh mesecih opazno manj pesimistično razpoloženje potrošnikov in podjetij, stabilizirajo se tudi napovedi gospodarske rasti, ki so se od septembra lani nenehno zniževale, ob tem ugotavljajo na UMAR-ju.

V Sloveniji je bil v zadnjem trimesečju lani izvoz blaga nižji za 22,9 odstotka, uvoz pa za 27,9 odstotka. Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je znižal za 21 odstotkov, podobno velja tudi za gradbeno aktivnost, ki je upadla za 20,6 odstotka. Po zadnjih podatkih so se letos vrednosti blagovnega izvoza, industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodka v gostinstvu v prvih treh mesecih ohranile na podobni ravni kot ob koncu lanskega leta. Upadanje prihodka v trgovini je bilo bolj postopno, vrednost opravljenih gradbenih del pa je celo rahlo narasla. »Kljub trenutni stabilizaciji je bilo medletno znižanje vrednosti teh kazalnikov v prvem četrtletju eno največjih doslej,« opozarjajo na UMAR-ju.

Na trgu dela se razmere še naprej poslabšujejo. Število registriranih brezposelnih je maja naraslo na 84.519 oseb, kar je 38,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa naj bi se število brezposelnih še povečevalo. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je marca po trimesečnem padanju nominalno zvišala za 3,1 odstotka.

Pač pa na UMAR-ju ugotavljajo, da je kreditna aktivnost še vedno izjemno slaba, kar z drugimi besedami pomeni, da kreditni krč še ni popustil. Medtem ko se je obseg posojil v preteklih letih povečal od 25 pa do skoraj 40 odstotkov, je sedaj padel na desetodstotno rast, gospodarstvu pa so banke odobrile po vrednosti le četrtino kreditov, glede na enako obdobje lani. Povečal se je javnofinančni primanjkljaj države, ki zaradi upada prihodkov proračuna (za 7,8 odstotka) in povečanih izdatkov (za 15 odstotkov) že presega pol milijarde evrov.