Monografija o koči na Kredarici

Kredarica je zgodba o vztrajnosti, je v zaključku monografije o Triglavskem domu zapisal Tomaž Willenpart, predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica, ki je ob 120-letnici Triglavskega doma izdalo monografijo o njem.

Ljubljana – Planinsko društvo Ljubljana Matica je ob 120. obletnici postavitve Triglavskega doma na Kredarici izdalo monografijo o najbolj znani slovenski planinski koči, Triglavski koči na Kredarici pod Triglavom, ki je kasneje s številnimi prenovami in povečavami postala današnji Triglavski dom. Prostor zanjo je 9. septembra 1895 v imenu Slovenskega planinskega društva od občin Dovje in Mojstrana odkupil Jakob Aljaž.

»Obkrožena z nemškimi kočami je Triglavska koča na Kredarici, odprta 10. avgusta 1896, hitro postala simbol slovenstva in je kot najboljše izhodišče za vzpon na najvišji slovenski vrh kmalu postala premajhna. Tako je v svoji 120-letni zgodovini doživela vrsto prenovitev in dozidav,« pojasnjujejo v Planinskem društvu Ljubljana Matica, ki upravlja s kočo. Pregled dogajanja, povezanega s kočo na Kredarici, tako prinaša znanstvena monografija z naslovom Kredar’ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom, ki sta jo napisala zgodovinarja dr. Peter Mikša, avtor odmevnih del o zgodovini planinstva in alpinizma na Slovenskem, ter Maja Vehar, izdalo pa jo je Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Kot pojasnjujejo na PD Ljubljana Matica, je bilo v želji, da bi knjiga ponudila čim boljši pregled zgodovine Triglavskega doma na Kredarici, raziskano arhivsko gradivo, ki ga ponujata tako fond Planinskega društva Ljubljana Matica, ki je shranjeno v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ter gradivo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Avtorja sta tako pregledala slikovno gradivo, ki je v dobršni meri vključeno v monografijo ter korespondenco odgovornih, ki so dom vodili oziroma sodelovali pri njegovi modernizaciji.

»Delo tako opisuje preteklost, predstavlja sedanjost in se ozira tudi v prihodnost. Kredarica je namreč zgodba o vztrajnosti,« je v zaključku dela zapisal predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica, Tomaž Willenpart.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 16. januar 2021 / 18:52

Lisice povedo, česar mi ne upamo

Lansko pomlad smo v Gorenjskem glasu objavili nekaj risb z lisičje navihanimi domislicami in iskrivimi modrostmi, za katere navdih njihov avtor, to je slikar, grafik in profesor na Oddelku za likovno...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 19. julij 2020 / 14:38

Pozdrav ob odhodu

Letošnjo poletno sezono marsikdo zaradi epidemijskih razmer – ter posledično prejetih turističnih bonov – svoj dopust preživlja ob raziskovanju lepot slovenske pokrajine. Mnogi kraji tako...

GG Plus / nedelja, 19. julij 2020 / 14:30

Farovška kuharica Jakoba Aljaža

Marije Žagar, ki se je rodila 18. julija 1869 pri Bačnikovih iz Zavrha pod Šmarno goro, se je oprijel naziv farovška Micka. Bila je nečakinja Jakoba Aljaža in je velik del življenja preživela pri s...

GG Plus / nedelja, 19. julij 2020 / 14:28

Poroka, ki se ne bi smela zgoditi

Lidija se je trudila, da je bila pravična, sočutna, da je delala prav. Učitelj je bil včasih – verjetno je še danes – nenehno v dilemi, ali naj slepo sledi zakonu in navodilom ali naj bo pri njihov...

Gorenjska / nedelja, 19. julij 2020 / 13:56

Novi okužbi v Kranju in Šenčurju

Kranj – V državi so v soboto potrdili šest novih okužb s koronavirusom, kar je bistveno manj kot v petek, ko je bilo okužb kar 24. A tudi testov so v soboto opravili manj, in sicer 480 (v petek 102...

Slovenija / nedelja, 19. julij 2020 / 11:44

Nevarni digitalni svet

»Trenutno smo priča nastanku algoritemskega ustroja sveta, ki ga vodi elitna skupina mladih, belih, zelo premožnih moških. Odločitve, ki jih sprejema teh nekaj ljudi, vplivajo na večino človeštva …« K...