Monografija o koči na Kredarici

Kredarica je zgodba o vztrajnosti, je v zaključku monografije o Triglavskem domu zapisal Tomaž Willenpart, predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica, ki je ob 120-letnici Triglavskega doma izdalo monografijo o njem.

Ljubljana – Planinsko društvo Ljubljana Matica je ob 120. obletnici postavitve Triglavskega doma na Kredarici izdalo monografijo o najbolj znani slovenski planinski koči, Triglavski koči na Kredarici pod Triglavom, ki je kasneje s številnimi prenovami in povečavami postala današnji Triglavski dom. Prostor zanjo je 9. septembra 1895 v imenu Slovenskega planinskega društva od občin Dovje in Mojstrana odkupil Jakob Aljaž.

»Obkrožena z nemškimi kočami je Triglavska koča na Kredarici, odprta 10. avgusta 1896, hitro postala simbol slovenstva in je kot najboljše izhodišče za vzpon na najvišji slovenski vrh kmalu postala premajhna. Tako je v svoji 120-letni zgodovini doživela vrsto prenovitev in dozidav,« pojasnjujejo v Planinskem društvu Ljubljana Matica, ki upravlja s kočo. Pregled dogajanja, povezanega s kočo na Kredarici, tako prinaša znanstvena monografija z naslovom Kredar’ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom, ki sta jo napisala zgodovinarja dr. Peter Mikša, avtor odmevnih del o zgodovini planinstva in alpinizma na Slovenskem, ter Maja Vehar, izdalo pa jo je Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Kot pojasnjujejo na PD Ljubljana Matica, je bilo v želji, da bi knjiga ponudila čim boljši pregled zgodovine Triglavskega doma na Kredarici, raziskano arhivsko gradivo, ki ga ponujata tako fond Planinskega društva Ljubljana Matica, ki je shranjeno v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ter gradivo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Avtorja sta tako pregledala slikovno gradivo, ki je v dobršni meri vključeno v monografijo ter korespondenco odgovornih, ki so dom vodili oziroma sodelovali pri njegovi modernizaciji.

»Delo tako opisuje preteklost, predstavlja sedanjost in se ozira tudi v prihodnost. Kredarica je namreč zgodba o vztrajnosti,« je v zaključku dela zapisal predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica, Tomaž Willenpart.