Krka - modra žila Dolenjske

Besedilo: Uroš Brankovič
ponedeljek, 25. junij 2007 / 06:00

Ko se voziš skozi dolino Krke, ko se kot kolesar, ribič, na splavu ali po uživanju v zidanici spustiš ob njeno bujno zelene bregove, spoznavaš vse obraze Dolenjske.

Na lehnjakovih pragovih so v njenem "kmečkem" zgornjem toku zrasli slapiči, ki jih je človek "nadgradil" z mlini in žagami. Preživeli gradovi iz burne zgodovine so zaradi varovanja pomembnih poti zgrajeni v romantičnem utrjenem slogu. Že po rečnem »kolenu« postane panonsko lenobna, se v meandrih vije v senci Gorjancev pod kandijskim mostom in frančiškanskim samostanom Novega mesta, vse do Brežic, kjer vsako poletje aristokratsko uživa glasbo starinskih glasbil. Ob njej se vrstijo kraji in občine, ki obiskovalcem ponujajo mnogo, veliko pa je potrebno še odkriti v stiku z ljudmi. In kdo pozna bolje svoje kraje kot njihovi župani.

Občina Dolenjske Toplice – Vse podobe Dolenjske

Topličani, kot se imenujejo domačini v tej dolenjski občini, se imajo za lepote svojih krajev zahvaliti predvsem svoji naravni prehodnosti. Območje leži na mestu, kjer Krka zapusti svojo ozko zgornjo dolino in se proti Novemu mestu lenobno razlije v vse bolj vijugasto kačo. Tu so gradovi, lehnjakove pregrade, dolina pa se prevesi v gričevnate in gozdnato obrobje. Tam se začenja slovenska divjina ...

Vseeno so največje naravne znamenitosti skrite pod zemljo ali pa se je za njih potrebno malce potruditi. Osrednji naravni fenomen so tektonske toplice z izviri termalne vode s temperaturo okoli 38 stopinj Celzija, ki priteka na površje po sistemu razpok iz globine okoli 1000 metrov. Voda ima tu zares zdravilni učinek!

Poleg termalnih izvirov je v slovenskem merilu najbolj prepoznaven Kočevski rog z ohranjenimi jelovo-bukovimi gozdovi, ki skupaj z gozdnato Kočevsko tvorijo največje strnjeno gozdno območje pri nas. V evropskem merilu so pomembni ostanki pragozdov Pečka, Kopa in Rajhenavski Rog, gozdna rezervata Rožeška in Podsteniška koliševka pa izstopata z ostanki mraziščnega smrekovega gozda. Kočevski rog je tudi eno zadnjih zatočišč ogroženih velikih zveri - medveda, volka in risa.

Ob vhodu v vas Soteska te kot nekakšno mestno obzidje pozdravijo z bršljanom obdani kamniti ostanki nekdaj veličastnega dvorca Soteska. Po Valvasorjevem mnenju je bil celo eden najlepših v deželi Kranjski, postavljen na rečni terasi na levem bregu reke Krke. Dvorec, zasnovan v obliki pravilnega pravokotnika, so notranje arkadno dvorišče obdajali štirje enonadstropni trakti, štirje vogalni stolpi in izstopajoča vhodna partija. Grad Stara Soteska, postavljen na skalni pomol nad reko Krko, je bil znan po globoko v živo skalo vklesani ječi, ki si jih je v drugi polovici 17. st. ogledal tudi J. V. Valvasor. V njih je konec 15. st. na svojo usodo čakala hči tedanjega lastnika Soteske Jurija Širskega, ki se je proti očetovi volji zaljubila v svojega domačega učitelja.

Skupaj z dvorcem Soteska je bil po baročnih vzorih zasnovan tudi park, čigar pomemben sestavni del je bil zidan vrtni paviljon, poznan kot Hudičev turn.

Park so pozneje spremenili v sadovnjak in ga nazadnje opustili, notranjščina Hudičevega turna pa je bogato poslikana z iluzionistično poslikavo iz konca 17. stoletja. Podobno kot park je bil tudi Hudičev turn namenjen predvsem razvedrilu, saj naj bi tudi svoje ime dobil po razuzdanih zabavah, ki jih je grajska gospoda prirejala v njem. Ko sem se še pred leti udeležil tam poletnega tabora, so nam naši vodniki radi govorili, kako so okoliški fevdalci ugrabljali in sem vodili lepa kmečka dekleta. Kako so že nekdaj znali uživati obiskovalci teh krajev, priča primer podzemne kraške jame Rožek, danes imenovane Jazbina, ki je bila kopališkim gostom prijetno zabavišče, kjer so ob mrzlem pivu in kavi prebili mnogo ur.

Topliška dolina z okolico je zaradi svojih naravnih danosti, tu mislimo predvsem na neposredno bližino Kočevskega roga, potokov in reke Krke, bogata tudi v kulinarični ponudbi. Kočevski rog nudi bogat izbor divjačine in gob, potoki in reka Krka pa so bogati z ribami, tako da je ponudba rib že kar tradicionalna.

Občina Novo mesto – Med mestom in naravo

Čeprav ob omembi dolenjske prestolnice najprej pomislimo na avtomobilske in farmacevtske dosežke, pa v svoji velikosti ponuja predvsem veliko naravne in kulturne dediščine, kulinariko ter aktivno preživljanje prostega časa.

Občino obdajajo po južnem robu Gorjanci, ki so zaradi svojih naravnih lepot najbolj znano in obiskano dolenjsko pogorje, z najvišjim Trdinovim vrhom (1178 metrov). Sožitje narave in človeka najbolje predstavlja slikovit grad Otočec na otoku reke Krke med plitvimi tokovi vodotoka, polnega lehnjakovih pragov in otočkov. V slikovitem grajskem vrtu poleg avtohtonih lahko občudujemo tudi večje število eksotičnih vrst drevja (tulipanovec, cigarar, platana itd.). Najbolj značilna prvina grajskega parka pa je na Otočcu stik z vodo. Krka kot edina slovenska lehnjakotvorna reka prav pri Otočcu ustvarja najobsežnejše pragove. Nadgradnja lehnjakovih pragov so rečni otoki, na katere se je naselilo pestro obvodno rastlinstvo. Ob srednji letni vodi lahko med vasjo Otočec in gradom Struga naštejemo kar okoli 30 otočkov. Večina je manjših, največji med njimi pa je grajski otok. Za ogled so najprimernejše urejene sprehajalne poti v okolici gradu Otočec.

Novo mesto najbolj krasi mestna hiša - Rotovž, ki oblikuje vzhodno stranico osrednjega dela Glavnega trga. Reprezentančna glavna fasada je oblikovana s historičnimi novoromanskimi in novogotskimi stavbnimi elementi. Istočasna in stilno enotna je tudi notranja oprema, med drugim kovana stopniščna ograja, lestenci, stavbno pohištvo in peči v dvorani z galerijo. Na gornjem gospodarskem delu Glavnega trga je mesto ustvarilo poseben tip trgovsko-obrtniške hiše, katere pritlični del je bil odprt s kamnitimi arkadami. Polkrožni ali potlačeni lok se opira na kamnite stebre, tako da tvorijo arkade pokrito in navzven odprto lopo in šele v notranjost hodnika pomaknjena stena zapira trgovske lokale. Novomeški Breg je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju historičnega mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših delov mesta. Stavbe so se optimalno prilagodile na sicer neugodne geomorfološke značilnosti terena in se mu popolnoma prilagodile. Bile so naslonjene na ostanke obzidja, ki so še vedno ohranjeni in vidni v zidovih kletnih etaž. Na bregu je živel predvsem revnejši sloj meščanov, breške gospodinje so do 2. svetovne vojne oddajale stanovanja dijakom novomeške gimnazije, zaradi tega se je med Novomeščani za njih uveljavilo ime študentske mame. Železniška postaja Kandija na začetku tako imenovane belokranjske železnice je v notranjosti ohranila prvotno podobo iz leta 1914, ko je bila belokranjska proga zgrajena. Kot taka sodi med redke še ohranjene tovrstne objekte. Kovana konstrukcija železnega mostu Kandija iz leta 1898, ki prečka Krko v enem, 75 metre dolgem loku, sodi med redke in najstarejše tovrstne konstrukcije pri nas. Marmorni, sedmerokotni vodnjak na zgornjem delu Glavnega trga stoji na podstavku, do katerega vodijo tri profilirane stopnice iz enakega materiala. V sredini se dviguje kamnit, okrogel steber s kamnito kotanjo. Na robu vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu.

V bližini Novega mesta so tudi zgodnjebaročni grad Grm, pa gradič Kamen, poseben po večinoma nearistokratski zgodovini, ter grad Graben na desnem bregu reke Krke, čigar zadnja lastnica je bila rodbina Jalen iz Kranjske Gore. Čeprav v novi preobleki, romantično slikovito stoji Stari grad na naravno zavarovanem vrhu strme brežine nad potokom Lešnica.

Med številnimi cerkvenimi objekti je treba omeniti frančiškanski samostan v Novem mestu, ki je dom najstarejše knjižnice v Novem mestu s konca 15. stoletja ter 12.000 knjigami. Preprosta in masivna je Proštija s 24 portreti novomeški proštov, na njenem dvorišču so v poletnih mesecih različne kulturne prireditve. Kapiteljska cerkev je tako zanimiva in privlačna morda prav zaradi očitne neenotnosti v slogu in arhitekturi, zlasti lomljena podolžna os. Pomembni so tudi detajli, kot so okenski okviri iz peščenca, gotska zunanjost prezbiterija zidana iz lomljenega apnenca ter neometana. Zanimivost cerkve je tudi kripta, ker je ta v gotski dobi razmeroma redek pojav v obliki triladijske dvorane s križnimi oboki.

Tu so še zanimive stalne in občasne zbirke Dolenjskega muzeja, pa prireditve, kot so Pohod po cvičkovi gazi (januar), Novomeški glasbeni festival (maj–oktober), Cvičkarija (april oz. maj), Novomeški poletni večeri (avgust-september), Srednjeveški dan na gradu Otočec (julij), Rock Otočec (julij), SNIFF, mednarodni festival kratkega filma (avgust), Noč na Krki (avgust), Straška jesen (september) ... Obiskati je potrebno tudi katerega od vinotočev in kmetij odprtih vrat, zlasti na Trški gori, pa oditi na golf, ribolov na Krko, kolesariti po njeni dolini ...

To pa še ni vse, kar ponuja narava. V srednjem delu potoka ustvarja Radulja pod nekdanjim grajskim gričem gradu Klevevž slikovito prebojno sotesko z manjšimi slapiči. Pod brzicami je na levem bregu potoka obzidan topli izvir Klevevška toplica (24,8 stopinje Celzija), na drugi strani pa se v ostenju pod gradom odpirata vhoda v Zgornjo in Spodnjo Klevevško jamo. V njej je tudi edinstven termalni izvir s temperaturo 16 stopinj Celzija, v katerem so bile odkrite endemične podzemske živali. Na območju občine je do sedaj znanih več kot 150 kraških jam. Med temi je arheološko pomembna Lukenjska jama, po dolžini izstopa vodna jama Rupa na Brodu s kar 600 metrov dolgim tokom, po svoji neobičajni legi pa slovi Gabrska jama, ki se odpira sredi vasi.

Kjer se iz ozke izvirne doline Temenica pri Prečni prelije v prostrano Zaloško kotlino, se v dolgih meandrih umiri in izlije v reko Krko. Ohranjen rečni tok, pestra obrežna vegetacija in poplavni travniki ustvarjajo slikovito krajinsko podobo, kjer najdemo več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zaloško kotlino so v preteklosti zapolnile debele plasti gline, ki se za opekarstvo izkorišča že stoletja v izkopanih in z vodo zalitih glinokopnih jamah. Tu se je razvil izjemno bogat svet vodnih žuželk, dvoživk, predvsem pa vodnih ptic.

In nenazadnje se območje lahko zares postavi s svojimi gozdovi in izjemnimi drevesi. Tako ob cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori rastejo štiri lipe, najmogočnejša med njimi pa je z 830 centimetri v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa.

Občina Brežice – Med repnicami, termalnim vretjem in zvoki srednjeveški godal

Občina Brežice leži ob reki Krki in Savi ter na meji s Hrvaško, in s tem privlačno lego za obiskovalce kulture in narave.