Predsednika ob taborišču Ljubelj

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir, Jože Košnjek
Kategorija: Jezersko / torek, 9. junij 2009 / 06:00

Na obeh straneh prelaza Ljubelj je bilo v petek pomembno srečanje predsednikov sosednjih držav, slovenskega Danila Türka in avstrijskega Heinza Fischerja.

Ljubelj, Tinje - Na spominskih mestih koncentracijskega taborišča Ljubelj, podružnice zloglasnega Mauthausna, sta se v petek srečala predsednika Slovenije in Avstrije Danilo Türk in Heinz Fischer. Najprej sta si ogledala mesto nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj – jug na slovenski strani in položila venec k spomeniku, nato pa tudi na avstrijski strani predora Ljubelj, kjer je bil severni del taborišča. Na slovenski strani je oba predsednika pozdravil župan občine Tržič Borut Sajovic, ki je dejal, da sta nekdaj predor in bodeča žica ločevala ljudi na obeh straneh meje, danes pa ločevanja in razlikovanja ni več, nasprotno, obisk obeh predsednikov obeta, da bosta državi sedaj skupaj urejali severni in južni del nekdanjega taborišča.

O mračni preteklosti leta 1943 ustanovljenega taborišča na Ljubelju je spregovoril predsednik društva Mauthausen Slovenija Dušan Štefančič. Taborišče je na tem mestu nastalo zaradi predora, ki so ga začeli kopati z namenom, da bi nemška vojska lažje oskrbovala južna bojišča. V njem je bilo do konca vojne 1800 ujetnikov iz vse Evrope. Na obeh straneh meje vsako leto s spominskimi manifestacijami ohranjajo spomin na obstoj taborišča, na slovenski strani je to območje z ohranjenimi ostanki celic in s spomenikom s pomenljivim napisom Obtožujem, že dlje časa nacionalni spomenik. Kot je dejal Štefančič, je bilo taborišče že med vojno Evropa v malem in tudi sedaj njegov pomen sega prek meja, saj je s svojim spominom opozorilo in svarilo današnjim in prihodnjim rodovom. Na avstrijski strani sta predsednika držav položila venca k spominski plošči ob vhodu v predor, pozneje pa v Tinjah priredila predavanje in se srečala s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Ob slovesnosti na spominskem mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj – sever je spregovoril predsednik avstrijskega društva Mauthausen Peter Gstettner.

Po obisku Ljubelja sta predsednika Republike Avstrije in Slovenije Fischer in Türk v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah sodelovala v pogovoru na temo Avstrija in Slovenija, sosedi in partnerici v Evropski uniji. Slovenski predsednik je dejal, da v celovitem reševanju vprašanja manjšin nista pomembni le kulturna in jezikovna identiteta, ampak tudi ekonomska eksistenca, socialna mobilnost in medijska vključenost. Položaj Slovencev na Koroškem je danes za Evropo pomemben tudi zato, ker njene pravice določata tudi avstrijska ustava in mednarodno pravo. Za slovensko manjšino so po Türkovem mnenju bistvenega pomena jezikovni vidik in dvojezično šolstvo, uporaba jezika manjšine kot uradnega jezika in dvojezična topografija, mediji in čezmejno sodelovanje. Nobena rešitev ne sme biti sprejeta brez sodelovanja in soglasja manjšine. Slovenski predsednik je predlagal »kreativno internacionalizacijo« reševanja dvojezičnosti na Koroškem, v kateri bi sodelovali tudi strokovnjaki iz drugih evropskih držav. Avstrijski predsednik je ugotovil, da so se po osamosvojitvi Slovenije odnosi med Slovenijo in Avstrijo izboljšali. Dejal je, da morajo slovenska manjšina in nemško govoreča večina na Koroškem in majhna nemška skupnost v Sloveniji živeti v sožitju, in priznal da se na Koroškem zapleta predvsem pri dvojezičnih tablah, kjer gre tudi za nejasne pristojnosti oblasti, vendar je treba spoštovati pravno državo.