Komentar: Koalicijski valjar in druge zgodbe

Seje škofjeloškega občinskega sveta so vselej zanimiv dogodek in daleč od tega, da bi bile suhoparne. Malo k temu pripomorejo še precej sveži občinski svetniki, ki so na začetku mandata še polni energije in iskrivih domislic, zadnjo pa je poživilo nenavadno zunanje dogajanje. Škofjeloški študentje, ki so na dan uradnega zasedanja zaslutili priložnost za uveljavitev svojih (od občinske politike preslišanih) zahtev, so se pred občinsko zgradbo postavili v špalir in tam pričakali občinske svetnike. Nič niso vpili ali mahali s transparenti, molče so prihajajočim svetnikom in svetnicam delili propagandna gradiva o svojem delu, pred vrata pa so položili predpražnik z napisom Zavod O – škofjeloška mladina. Kdorkoli je vstopil skozi občinska vrata, ga je pohodil, s čimer so mladi simbolično dali vedeti, da občinska oblast tepta njihova prizadevanja. Niso jih namreč vključili v občinski proračun, zaradi česar so mladi prepričani, da ne bodo mogli izpeljati številnih dejavnosti za mlajše prebivalce tisočletnega mesta.

Ne le zunaj, tudi znotraj razpravne dvorane zna biti zanimivo. Na levi strani (gledano iz smeri dvorane proti mizi predsedujočega župana) sedi opozicija, na sredini pretežno koalicija, desno vsi ostali. Če pravimo levo, sredina in desno, ne mislimo nujno tudi na politično profiliranost loškega občinskega sveta, kajti ti pojmi so v tem mandatu nekoliko pomešani. Koalicija ni več povsem desna in opozicija ne več leva, kajti župan in svetniki njegove SLS ter dolgoletne zaveznice NSi so po volitvah sklenili pakt z levima LDS in SD in še enim sopotnikom, sedaj pa z večino glasov pretežno krojijo občinsko politiko. Svetniki SDS skupaj z listo NIT in še dvema manjšima pogodbenima partnericama iz obdobja pred volitvami so trenutni vladajoči ekipi neugodna opozicija. S svojimi predlogi pa le redko uspejo, zaradi česar so se že dvakrat zatekli k obstrukciji, dejanju, kakršnega poznamo iz slovenskega parlamenta. Protestno so zapustili razpravno dvorano. Podpredsednik stranke SDS, znan po svojem slikovitem izražanju, je medijem poslal sporočilo o »koalicijskem valjarju, ki je onemogočil pregleden nadzor nad delom občine«. Koalicijski valjar je prvič mlel, ko so svetniki odločali o sestavi nadzornega odbora občine. Ducat glasov opozicije ni zadoščalo proti štirim več iz koalicije. Drugič je valjar zapeljal čez večino predlaganih dopolnil opozicije pri sprejemanju občinskega proračuna in svetniki opozicije so v znamenje neodobravanja spet za kratek čas odšli iz dvorane. Ob tem se opazovalcu nehote prikrade primerjava z dogajanjem v slovenskem parlamentu, kjer tudi neredko pustoši koalicijski valjar, s to razliko, da tam stranka SDS ni v opoziciji.

V loške svetniške klopi pa so se vrh vsega prikradle tudi notranje težave stranke SDS. Že na začetku mandata je odstopil njen predsednik, sicer tudi neuspeli kandidat za loškega župana, razlog za to pa je tičal v nesoglasjih s poslancem iste stranke. Bivši predsednik je izstopil tudi iz stranke in sedaj v občinskem svetu nastopa kot »prosti strelec«, obenem pa se pojavlja tudi kot kritik dogajanja v svoji bivši stranki, ki jo začasno vodi podpredsednik, prej omenjeni avtor izreka o koalicijskem valjarju. Novega predsednika tudi po več mesecih še nimajo, kar je bilo tudi predmet kritike s strani bivšega, njegova tarča pa je tudi podpredsednik. Na zadnji občinski seji mu je namreč bivši predsednik v točki s pobudami in vprašanji svetnikov očital, da nima izobrazbe, s kakršno se je na volitvah predstavljal volivcem in mu svetoval, naj zaradi tega vrne svetniški mandat. Ostali svetniki so mu dali jasno vedeti, da imajo pomembnejše delo kot ukvarjanje z novimi notranjimi razprtijami ene od strank. Takšnih in drugačnih zgodb je še nekaj, po zaslugi lokalne televizije, ki posname vse sejo od začetka do konca, pa jih lahko spremljajo tudi občani in za mnoge je lahko zanimivejša od vsake nadaljevanke ali resničnostnega šova.