Predlog zakona o TNP čaka na obravnavo

Besedilo: Petra Lotrič
petek, 4. april 2008 / 06:00

Predlog zakona je za obravnavo na seji vlade pripravljen že od sredine marca, vendar še ni prišel na vrsto. Pri zainteresirani javnosti pa zbuja mešane občutke.

Predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku je vsekakor eden izmed tistih, ki je v zadnjem letu, letu in pol velikokrat buril duhove. V začetku leta je končni osnutek predloga tako razburil bohinjskega župana Franca Kramarja, da je demonstrativno zapustil zadnjo sejo strokovne komisije za pripravo osnutka in napovedal občinski referendum, s čimer si je pridobil dobro izhodišče za pogajanja.

Po marčevski seji občinskega sveta so tako Bohinjci že odgovorili sekretarju Mladenu Bergincu, da se s sprejetimi in v predlagano zakonsko besedilo vnesenimi zahtevami občine Bohinj strinjajo, a hkrati opozarjajo na preostale tri zahteve, ki še niso bile usklajene. In sicer gre za prestavitev sedeža Javnega zavoda TNP na območje občine Bohinj, kot občine z največjim deležem ozemlja znotraj meja parka, za enega samostojnega predstavnika občine in enega predstavnika krajevne skupnosti Stara Fužina – Studor v svetu JZ TNP ter za spremembo meje med prvim in drugim varstvenim območjem na območju bohinjskih planin.

Območje Triglavskega narodnega parka je namreč znotraj svojih meja, ki se s predlogom novega zakona ne spreminjajo, razdeljen na tri varstvena območja, v katerih veljajo različne omejitve, in sicer, kot je pojasnila direktorica JZ TNP Marija Markeš, glede na namene in cilje v skladu z mednarodnimi priporočili za doseganje kategorije IUCN-II, ki so skladna z usmeritvami Zakona o ohranjanju narave ter pripravljenimi strokovnimi predlogi upravljavca narodnega parka in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. V posameznih varstvenih območjih se posebej ureja njihova prednostna namembnost. Tako je prvo varstveno območje osrednje območje in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, z vsebino in kriteriji, ki ustrezajo upravljavski kategoriji IUCN-II. Namenjeno je tudi tradicionalni paši in omogočanju obiskovanja. To je območje, kjer so cilji kategorije IUCN-II že doseženi. Drugo varstveno območje je ravno tako osrednje območje, vendar z dopuščeno tradicionalno rabo naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi obstoječega stanja narave, ker gre za območja, ki so po svoji naravni ohranjenosti zelo blizu kategoriji IUCN-II, in preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti. Tretje varstveno območje je območje varovanja narave in izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine ter omogočanju trajnostnega razvoja, prednostnemu urejanju obiskovanja z vsebino in kriteriji, kjer varstveni nameni in tradicionalna raba prostora niso v konfliktu z osnovnim ciljem narodnega parka. Prva dva skupaj tvorita osrednje območje, ki tako obsega približno dve tretjini celotnega parka. »Predlagana ureditev je ocenjena kot tista, ki je v danem trenutku realna, in pomeni velik korak naprej. Dobra stran je torej, da so številni interesi že povzeti v samem predlogu. Slabost je morda le to, da so prepovedi dokaj obširne,« je ocenila predlog Markeševa.

Marjeta Keršič Svetel, predstavnica koalicije nevladnih organizacij za ohranitev TNP, pa se s predlogom nikakor ne strinja. Pravi, da notranja razmejitev na varstvene režime sicer ustreza strokovnim smernicam, vendar »nobeno območje v Julijskih Alpah ne bo ustrezalo kriterijem za kategorijo II po merilih IUCN – narodni park. Tudi v tako imenovanem prvem območju bo dovoljeno poseganje v naravne procese, dovoljene bodo gozdne prometnice, kolovozi na planine,nadomestna gradnja hlevov in sirarn za gospodarske namene ... Vsega tega ni v nobenem narodnem parku na svetu na tistih območjih, ki sodijo v kategorijo II. Takategorija pa mora obsegati 75 odstotkov celega zavarovanega območja, če naj bo to narodni park. Popolnoma nezavarovane pa bodo tudi vrednote območij z značilnostmi divjine (potencialna kategorija Ib), ki jih danes v parku še imamo; pa tudi kakovostna kulturna krajina ne bo deležna pravega varovanja, saj se obravnava kot "razvojno območje".«