Dom upokojencev ne more biti bolnišnica

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / nedelja, 1. julij 2007 / 06:00

Stanovalka Doma upokojencev je opozorila na nekaj problemov v domskem življenju.

Kranj - Milena Žargar je v Domu upokojencev Kranj enaindvajset let. Je invalidka tretje kategorije in je zato, ker je odvisna od pomoči drugih, v domu že od svojega tridesetega leta starosti. »V Kranju imam sorodnike, prijatelje, tudi s starejšimi ljudmi se dobro razumem. Nikdar nisem razmišljala o bivanju drugje,« je povedala Milena Žargar. Večjih pripomb glede življenja v domu vse do letošnje pomladi ni imela. In kaj jo je zmotilo? »Prvič sem videla nadzorno sestro, kako je nadzorovala negovalke, koliko časa se zadržijo pri katerem od stanovalcev. Stanovalci smo žive osebe in nekateri potrebujejo več časa za oskrbo kot drugi, zato negovalke ne smejo imeti »norme« na stanovalca. Mislim, da to ni pravi odnos,« je povedala Žargarjeva.

Zakaj imajo zdaj negovalke manj časa za stanovalce, smo vprašali direktorja Doma upokojencev Kranj Martina Habjana. »V našem domu je 210 stanovalcev in 96 zaposlenih, od tega jih v zdravstveno - negovalni enoti dela 58. Normativ za naš dom za delo v zdravstveno - negovalni enoti je 48 delavcev, dodatnih 10 delavcev plačamo iz domskih oskrbnin. To pa še vedno pomeni premalo kadra glede na strukturo stanovalcev, a ga več sami ne zmoremo zagotoviti, saj smo nepridobitna dejavnost v javni mreži in preveč odvisni od pogojev, ki jih določa država. V dom vse pogosteje prihajajo ljudje v težkem zdravstvenem stanju in v slabi fizični kondiciji. Pogosto pridejo k nam po odpustu iz bolnišnic, ki zaradi racionalnosti poslovanja skrajšujejo ležalno dobo. Domovi upokojencev tako postajamo zdravstveno - varstvena ustanova, namesto socialno - varstvena. Kupujemo bolnišnične aparature in izvajamo zelo zahtevno zdravstveno nego, kar povečuje obremenjenost in nezadovoljstvo zaposlenih. Ponekod v tujini imajo dobro razvit sistem negovalnih bolnišnic, ki so vmesni člen med bolnišničnim zdravljenjem in domsko oskrbo. Ker delujemo v javni mreži, tudi plače določa država, te pa so v naši dejavnosti nizke. Sprašujem se, ali država pričakuje, da bodo ljudje ob nizkih plačah delali na moralni pogon?« je povedal Habjan.

Standardi bivanja v domovih upokojencev

Oskrbni dan v Domu upokojencev Kranj je 3.130,55 nekdanjih slovenskih tolarjev. Slovensko povprečje je 3.092,49 tolarjev. »Oskrbni dan pomeni bivanje v dvoposteljni ogrevani sobi, prehrano, oprano in zlikano perilo, rekreacijo, zabavo, delovno terapijo ...,« je našteval Habjan. Nadstandard je telefon, ki ga stanovalci plačajo na mesec glede na porabljene impulze, hladilnik, za katerega se plača priključek, in tudi bivanje v enoposteljni sobi.

Stanovalka Milena Žargar je potožila tudi nad slabo opranim, predvsem pa slabo zlikanim perilom v zadnjih mesecih. »Po normativu nam pripadajo ena perica, ena likarica in ena šivilja. Z lastnimi sredstvi smo dodatno zaposlili še tri delavce, vsi skupaj morajo na dan oprati in zlikati tudi do 750 kilogramov perila! Trdim, da kakovostno opravljajo svoje delo, res pa smo samo pralnica in ne kemična čistilnica,« je povedal Habjan. »Država bo slej kot prej morala ljudem ponuditi različne standarde bivanja v domovih. Takrat bo vsak natančno vedel, kaj bo dobil za plačano oskrbnino. V sedanjem družbeno - ekonomskem sistemu velja, da je za svojo socialno varnost odgovoren vsak sam v skladu s svojimi zmožnostmi. Država naj bi poskrbela samo za tiste, ki plačila doma ne zmorejo,« je povedal Habjan in dodal, da ima Dom upokojencev Kranj namen zgraditi regijsko medgeneracijsko središče (prizidek k domu), kar je v skladu z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva do leta 2010. Z občinami Naklo, Šenčur in Cerklje se dogovarjajo za vzpostavitev dislociranih enot, prvo v Naklem naj bi odprli v letu dni.