Razvojni center Goodyeara tudi v Kranju
Goodyearova družba EP v Kranju je regijsko središče proizvodnje gumenotehničnih izdelkov z močnim aplikacijsko razvojnim centrom.
Kranj – Kakšen odnos imajo tuje družbe do svojega neposrednega okolja, se pokaže tudi z voljo do posredovanja informacij o poslovanju. Za sredino srečanje z novinarji v družbah Goodyeara v Kranju lahko rečemo, da se niso izkazali. Ne samo zaradi dejstva, da se prvim možem teh dveh družb očitno ni zdelo vredno stopiti pred novinarje in so to nalogo prepustili predstavnici službe za odnose z javnostmi ter predstavniku razvojne službe, pač pa tudi zaradi tega, ker ni bilo mogoče izvedeti praktično nobenih podatkov o poslovanju z izgovorom, da pač spremljajo to po ameriških standardih in da je treba počakati na zaključni račun. Tako je predstavitev izzvenela kot bolj slaba ekonomska propaganda. Tako smo izvedeli, da so v osmih letih v Goodyearovi družbi Sava Tires povečali proizvodnjo s 4,9 v letu 1998 na letošnjih 7,9 milijona pnevmatik, pri čemer jih 19 tisoč na dan izdelajo za osebna vozila in tri tisoč za poltovornjake. Izdelujejo pnevmatike petih blagovnih znamk v kar 438 dimenzijah, kar 80 odstotkov pa je visokosposobnih (za večje hitrosti). Leta 1998 je bilo takih pnevmatik le 21 odstotkov. Skupaj je v Savi Tires zaposlenih prek 1.600 delavcev, organizirani so za vodenje po poslovnih centrih, pridobili pa so si tudi vse potrebne certifikate kakovosti, ki jim omogočajo, da dobavljajo pnevmatike za prvo vgradnjo kar 13 avtomobilskim tovarnam.
Mnogo manjša od Save Tires je Goodyearova družba EP – Gumeno tehnični izdelki, v kateri dela 377 zaposlenih, od tega 64 odstotkov v neposredni proizvodnji. Izdelujejo jermene za industrijo, zobate in rezane jermene za avtomobilsko industrijo, cevi za avtomobilske klimatske naprave in zračne vzmeti za tovornjake ter avtobuse. Kranjski Goodyear EP je ena od 30 tovrstnih tovarn po vsem svetu in ena od štirih v Evropi, pri čemer je v Kranju regijski sedež za Evropo in Severno Afriko. Tudi v EP posvečajo veliko pozornosti kvaliteti, saj imajo od januarja 2001 svoj aplikacijsko razvojni center z najsodobnejšo testno opremo. Dobro sodelujejo s fakultetami Univerze v Ljubljani, polimernim institutom v Avstriji, za razvoj pa so si zagotovili tudi finančno podporo iz strukturnih skladov Evropske unije. Pričakujejo, da bodo letos dosegli sto milijonov dolarjev prihodkov, v prihodnjem letu pa načrtujejo desetodstotno rast.