Velika noč

<p>Ustvarjeni smo za Veselje.</p>

V preteklih dveh mesecih smo pisali o zakonitostih psihičnega sveta. V tem tednu se pa mnogi bolj posvečajo duhovnosti in pripravi na veliko noč. Psihologija in duhovnost sta zelo zelo prepleteni. Najboljše je imeti zdravo kombinacijo obojega. Ne preveč in ne premalo tako prvega kot drugega. Hkrati pa je tudi res, da pri spoznavanju sebe in drugih moramo skočiti v globino, sicer ne pridemo nikamor. Res je tudi, da pri duhovnosti ne moremo biti polovičarski.

Vse glavne religije sveta nagovarjajo trpljenje in odrešenje od trpljenja, naslavljajo zlo in dobro. Dejstvo je, da je trpljenje več ali manj vedno prisotno v naših življenjih. Včasih so se borili za preživetje, danes se sodobni človek bori z lastno nesrečo kljub materialnemu obilju. Razlika od včasih in danes je, da sodobni človek ni več pripravljen čakati na veselje šele po smrti (v nebesih). Želi se prej rešiti spon, ki ga težé in preganjajo. In zdi se, da se počasi veča delež ljudi, ki slutijo, da samo z materialnim bogastvom ne bodo dosegli nebes na zemlji.

Hkrati pa je videti, da predvsem mladi verni ljudje počasi drugače sprejemajo duhovnost. Tudi krščanstvo. Počasi se zmanjšuje pomen simbolov, krepi pa se moč notranje vere v Dobro, v Boga. Kot bi se del religije pretvarjal v tradicijo, razvija se pa notranji čut človeka za Dobro. Dobro, ki izvira iz srca vsakega človeka. Morda je to nova pot sodobnega človeka, ki si želi raziskovati svoje mesto na svetu. To je precej težja pot, saj mora vsak sam iskati lastno pot do Dobrega, raziskovati, kako navezati stik z Dobrim, kakšno je to sobivanje človeškega Srca, Dobrega, Narave in Sočloveka. Prav je, da se ne ukvarjamo leta in leta s svojo preteklostjo. Nekaj časa že. Nato usmerimo pogled naprej. Ni treba, da poveličujemo trpljenje, bolj je pomembno poveličevati Vstajenje in Veselje ob tem. Na osebnem, psihičnem nivoju to pomeni, da se je človek ujel v preteklosti in še leta in leta objokuje hude dogodke. Taki ljudje se kar ne morejo posloviti od npr. žalosti. Nekako se navadijo biti ves čas srednje žalostni in obtičijo v starih bolečinah. Ne zmorejo iti proti veselju in Veselju.

Dobra novica za kristjane je, da je Kristus že trpel za ljudi in da ljudem, kristjanom, zato ni treba več trpeti. Saj je to on naredil za nas. Ljudem pripada predvsem veselje Velike noči. To je bistvo njegovega prihoda (in odhoda) na ta svet. Vsaj tako piše v Svetem pismu: To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno, toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel, veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se …

Ob Veliki noči si vzemimo čas za Veselje. In religiozno veselje ob Vstajenju prenesimo v naše odnose. Tu se mora poznati življenje vere.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Tržič / sreda, 3. oktober 2012 / 07:00

Trenja v tržiški SDS

Uroš Pivk ni več član stranke SDS, niti svetniške skupine. Pavel Rupar pravi, da bo dosmrtno član stranke, v svetniški skupini pa prav tako ne bo več deloval.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.